Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim klimatskim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne načine gospodarjenja. Podrobnejše načine usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo intenzivnost pridelave, izvajanje kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira načinov in deleži pokritosti tal preko zime ter načini obdelave tal.

Intenzivnost pridelave je neposredno povezana s porabo vložkov, med katerimi so najpomembnejša sintetična dušikova gnojila, druga mineralna gnojila, fitofarmacevtska sredstva, kupljena krmila in energija. Indikator kaže, da so kmetijske površine pri nas približno enakomerno razporejene med kmetije z nizko, srednjo in visoko rabo vložkov, pri čemer vsaka stopnja intenzivnosti obsega približno tretjino površin. V primerjavi z EU–27, v Sloveniji večji delež površin obdelujejo kmetije z nižjo rabo vložkov. Podobno strukturo ima Madžarska, medtem ko imata Avstrija (48 %) in Francija (39 %) večji delež površin v rabi kmetij z visoko rabo vložkov. Med primerjanimi državami imajo kmetije z nizko rabo vložkov največji delež površin v Italiji (39 %).

Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva je usmerjenost v pridelovanje krme za živino. V letu 2023 med skupinami poljščin pri nas prevladujejo žita (58 %), sledita pridelava zelene krme na njivah (31 %) in pridelava industrijskih rastlin (6 %). Deleži so v zadnjih 15 letih razmeroma stabilni, kljub sezonskim nihanjem. Delež pridelave korenovk in gomoljnic se je po zmanjševanju v zadnjih 10 letih ustalil na približno dveh odstotkih njiv. V EU so med državami opazne večje razlike v setveni sestavi, kar je odraz variabilnosti okoljskih razmer za pridelavo poljščin, specifičnih zahtev trgov ter ukrepov kmetijske politike. Glede na deleže poljščin v letu 2023 v EU–27 je delež žit v Sloveniji rahlo nad povprečjem EU (52 %), ter primerljiv z deležema v Madžarski in Avstriji. Od sosednjih držav ima večjo zastopanost žit samo Hrvaška (62 %). Delež krmnih poljščin v Sloveniji je nad povprečjem EU (19 %). Med sosednjimi državami je primerljiv z deležem v Italiji (37 %) in večji kot v Avstriji (16 %), Hrvaški (12 %) in Madžarski (9 %). Nasprotno pa je delež industrijskih rastlin v Sloveniji pod povprečjem EU (12 %) in manjši od vseh primerjalnih držav z izjemo Italije (7 %). Navedeno je odraz prilagoditve okoljskim razmeram, usmeritvi in proizvodno-ekonomskim specifikam Slovenije oz. primerjalnih držav.

Določene spremembe skozi daljše obdobje so opazne med zastopanostjo vrst posameznih poljščin znotraj skupin poljščin. Med žiti še vedno prevladuje koruza, ki je v letu 2023 predstavljala 42 % žit. Delež je v zadnjih letih stabilen. Delež ozimne pšenice in pire se je v enakem obdobju zmanjšal na 16 %, opazneje so se povečale površine s tritikalo, ječmenom in ajdo. Med ostalimi poljščinami naraščajo površine s sojo, oljnimi bučami, deteljami in lucerno. Prav tako se je v zadnjih 10 letih zboljšalo razmerje med koruzo in metuljnicami v prid metuljnicam. Povečanje deleža metuljnic v kolobarju pripisujemo ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo njihovo pridelavo.

Pokritost tal preko zime prispeva k zmanjšanju degradacijskih procesov tal, zmanjšuje izpiranje nitratov, poveča biodiverziteto talne favne in flore, itd. Podatki o prezimnih ozelenitvah se ne zbirajo redno. Za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. V letu 2010 je bil pri nas delež površin z znanimi podatki 86 % in 99 % v letu 2016. V letu 2010 je v Sloveniji največ njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (53 %), sledijo namenske ozelenitve z dosevki za izboljšano rodovitnost tal (20 %) in njive pokrite z rastlinskimi ostanki (3 %). Približno četrtina njiv (24 %) preko zime ni bila pokrita. V letu 2016 se je odstotek prekritih njiv preko zime zmanjšal za 2 %. Delež njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (46 %) ter namenskimi ozelenitvami s posevki za izboljšano rodovitnost (12 %) sta se zmanjšala v letu 2016 v primerjavi z 2010, povečal se je delež njiv pokritih z žetvenimi ostanki (6 %). V letu 2016 je bila uvedena kategorija večletnih posevkov (12 %), izboljšal se je zajem podatkov (zmanjšal se je delež njiv brez podatkov), kar lahko pojasni del zmanjšanja zemljišč v ostalih kategorijah. Deloma pa je na spremembe vplival tudi prehod v novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in manjši delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ukrepe ozelenitve. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih razmer velike razlike v načinih in deležih pokritih tal. Glede na povprečje EU–27 za leto 2016 (77 %) je bila pokritost tal preko zime v Sloveniji v povprečju EU (77 %). Večjo pokritost tal od Slovenije imajo Nemčija (86 %), Avstrija (81 %), Italija (84 %) ter Francija (93 %), manjšo pa Madžarska (58 %) in Hrvaška (45 %). V EU-27 in v vseh primerjalnih državah predstavljajo največji delež prekritosti preko zime običajni ozimni posevki. Največji delež prekritosti s to kategorijo poljščin ima Nemčija (57 %), najmanjšega pa Hrvaška (34 %). Do razlik prihaja zaradi specifičnih razlik v kolobarnih členih oziroma zastopanosti ozimnih poljščin v njem. Na primer Nemčija nameni bistveno večji delež njiv setvi oljne ogrščice v primerjavi s Slovenijo. Delež pokritih površin preko zime v Sloveniji je deloma zadovoljiv. Kljub temu bi bilo potrebno spodbujati povečevanje tega deleža in zmanjšanje golih zemljišč pod 10 %, s ciljem doseči popolno prekritost tal. Delež namensko ozelenjenih površin za izboljšanje rodovitnosti tal je v Sloveniji (12 %) precej večji od povprečja EU–27 (8 %) ter Madžarske (2 %), Italije (2 %) ter Hrvaške (0 %), primerljiv z deležem v Nemčiji (12 %) ter manjši od deležev v Avstriji (21 %) in Franciji (16 %). Delež gole površine v Sloveniji (23 %)je v letu 2016 na ravni povprečja EU–27 (23 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež Francija (7 %), največjega pa Hrvaška (55 %) in Madžarska (42 %). Velike razlike so med državami glede deleža površin brez znanih podatkov o pokritosti. Delež njiv brez podatkov v Sloveniji se je v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšal, in podatki za leto 2016 so zajemali 99,9 % vseh njivskih površin. Delež je manjši od povprečja EU–27 (8 %). Med primerjalnimi državami imajo podobne deleže njiv brez podatkov Francija, Madžarska, Avstrija in Hrvaška, največ površin brez podatkov pa ima Italija (23 %).

Obdelovalni načini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in ekonomiki pridelave. Podatki o obdelovalnih načinih se ne zbirajo redno, za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Glede na podatke je v Sloveniji večina njiv preoranih s plugom, sledi konzervirajoča obdelava tal. Delež njiv brez obdelave z direktno setvijo je zanemarljiv. V Sloveniji sta se glede na leto 2010 v letu 2016 povečala delež njiv obdelanih z oranjem (iz 76 % na 82 %) ter delež njiv obdelanih na konzervirajoč način (iz 9 % na 11 %). Delež njiv brez obdelave se je v tem obdobju zmanjšal (iz 1,5 % na 0,5 %). V tem obdobju sta se tudi zmanjšala delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov o obdelavi (iz 14 % na 7 %). Ocenjujemo, da je naraščanje površin obdelanih s plugom verjetno samo navidezno in je povezano z večjo zanesljivostjo pridobljenih podatkov v letu 2016. Razmerja med načini obdelave v letu 2016 zato ocenjujemo kot zanesljivejši pokazatelj dejanskega stanja. Glede na povprečje EU-27 v letu 2016 (67 %), je bil delež njiv obdelanih s plugom v Sloveniji nad povprečjem. Med primerjalnimi državami so imeli manjše deleže s plugom obdelanih njiv Nemčija (53 %) Avstrija (54 %) in Francija (48 %). Vse tri države so v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšale površine oranih njiv. Večji delež oranih njiv od Slovenije imajo Madžarska (85 %) in Hrvaška (90 %). Delež slovenskih njiv s plitvo konzervirajočo obdelavo je podoben kot na Madžarskem (9 %) ter večji kot v Italiji (4 %) in na Hrvaškem (5 %), a bistveno manjši kot v Nemčiji (40 %), Franciji (33 %) in Avstriji (29 %). Delež njiv brez obdelave tal z neposredno setvijo je majhen tudi v drugih državah, med primerjalnimi državami ima največji delež Francija (5 %). Precejšnje razlike v obdelavi tal med državami EU odražajo razlike v talnih in podnebnih razmerah, povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev in socialno-ekonomskih specifik sistemov kmetovanja v posameznih državah. Poleg tega ima vsaka metoda prednosti in slabosti, kar otežuje splošna priporočila. Kljub temu bi se delež njiv, obdelanih z oranjem, v Sloveniji moral zmanjšati.