Cilji so povzeti po: Agendi 2030 za trajnostni razvoj (OZN), EU strategiji o biotski raznovrstnosti 2020 (cilj 6), Strategiji razvoja Slovenije 2030 in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Osnovo za izračun regionalnega ekološkega odtisa in biokapacitete po metodologiji Stritih d.o.o. predstavlja CoLUM tabela, izdelana za leto 2018 s strani GFN, ki je prilagojena CLUM tabela, v kateri so kategorije potrošnje razdeljene po COICOP klasifikaciji. CLUM tabela povezuje potrošnjo z rabo tal oziroma ekološkim odtisom. Podatki se nanašajo na časovno obdobje 2011–2018.

Za izračun nacionalnega ekološkega odtisa in biokapacitete se po metodologiji GFN uporablja okoli 15.000 podatkovnih točk na državo (EEA, 2020). Nacionalni računi ekološkega odtisa se opirajo na mednarodno primerljive statistike Združenih narodov. Podatki se zbirajo letno, objavijo pa se za približno 4 leta nazaj glede na tekoče leto. Med ostalimi viri so podatki SURS ter Envirodual d.o.o., pri čemer SURS zagotavlja redne letne nize podatkov.

Omejitve in pomanjkljivosti:

• Ključni uporabljeni podatki o porabi v gospodinjstvih, ki predstavljajo osnovo za povezovanje potrošnje z rabo tal, se zbirajo le na vsakih štiri leta. To zmanjšuje možnost sprotnega spremljanja sprememb.
• Na ravni statističnih regij ni na voljo dovolj podrobnih podatkov o strukturi potrošnje gospodinjstev, zato je potrebna uporaba ocen in modelnih preračunov.
• Medregionalni tokovi dobrin in uvoza niso sistematično zajeti, kar lahko vpliva na natančnost ocene ekološkega odtisa.
• Zaradi časovnih zamikov pri objavi podatkov so rezultati primerni predvsem za medregionalne primerjave in dolgoročne trende, manj pa za podrobno spremljanje kratkoročnih sprememb.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Odtis Slovenije je sestavljen iz vsote odtisov posameznih manjših regij. Ekološki odtis regij je sestavljen iz šestih komponent odtisa, ki predstavljajo okoljski pritisk potrošnje glede na vrsto rabe tal oziroma produktivnih površin. Enako velja tudi za ekološki odtis na prebivalca, ki predstavljajo površine različnih bioproduktivnih površin, ki so potrebne za proizvodnjo naravnih virov, potrebnih za zadoščanju potreb, izraženih s povprečno potrošnjo prebivalca. Te komponente odtisa so kmetijske površine, pašne površine, gozdni proizvodi, ribolovna območja, pozidane površine in ogljični odtis. Ogljični odtis kot komponenta ekološkega odtisa predstavlja površino gozda, potrebnega za absorpcijo antropogenih emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv povezanih s potrošnjo dobrin.

Podatkovni viri

Opredelitev kazalca

• Relevantnost kazalca: 2, 3

2 = EU,

3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1, 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2, 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni