Ključno sporočilo
Neutral

Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 17.431 vrednih delov narave, med katerimi je tudi 12.148 podzemnih jam. Posegi in dejavnosti na naravnih vrednotah se lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti.


Kazalec prikazuje delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot in varstveni režim vstopa v podzemne jame.

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena. Prav tako so državnega pomena tudi vse podzemne jame, ki jim je bil podeljen status podzemeljske geomorfološke naravne vrednote.

S predpisom je vsaki od jam določen tudi eden od treh varstvenih režimov glede vstopa. Jame se po režimu vstopa delijo na zaprte jame, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak vstop oseb v jamo, odprte jame z nadzorovanim vstopom, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak nenadzorovan vstop oseb v jamo in odprte jame s prostim vstopom, ki jih nenadzorovan vstop oseb ob upoštevanju splošnega varstvenega režima ne more poškodovati.


Grafi

Slika NV04-1: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih enot
Viri:

Register naravnih vrednot, Agencija RS za okolje, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
geomorfološke [število] podzemne geomorfološke [število] geološke [število] hidrološke [število] botanične [število] zoološke [število] ekosistemske [število] drevesne [število] oblikovane [število] krajinske [število] - nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame [število] žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) [število] nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame [%] žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) [%]
2021 1644 188 598 1542 696 469 1055 1813 100 0 3972 4133 49 51
Slika NV04-2: Varstveni režim glede vstopa v jamo
Viri:

Register naravnih vrednot, Agencija RS za okolje, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
zaprte jame [število] odprte jame z nadzorovanim vstopom [število] odprte jame s prostim vstopom [število] zaprte jame [%] odprte jame z nadzorovanim vstopom [%] odprte jame s prostim vstopom [%]
2021 6 242 11900 0,05 1,99 97,96

Cilji

  • Dolgoročna ohranitev naravnih vrednot tako, da se njihove vrednostne lastnosti čim manj spreminjajo;
  • raba naravnih vrednot, ki prednostno pred drugimi oblikami splošne ali posebne rabe omogoča vsakomur spoznavanje in doživljanje naravnih vrednot v njihovih naravnih značilnostih in danostih;
  • urejena in nadzorovana splošna posebna raba naravnih vrednot brez negativnih vplivov na vrednostne lastnosti naravnih vrednot;
  • izpopolnjeni podatki o naravnih vrednotah in njihovem stanju, med drugimi tudi o vrednostnih lastnostih po posameznih zvrsteh;
  • redno spremljanje stanja naravnih vrednot.

Status naravne vrednote ima 17.431 vrednih delov narave, od tega 5283 naravnih vrednot in 12148 podzemnih jam. Vse podzemne jame so državnega pomena, med ostalimi naravnimi vrednotami pa jih je 1972 (37,33 %) državnega pomena in 3311 (62,67 %) lokalnega pomena. Državnega pomena so ne glede na strokovna merila vse naravne vrednote znotraj zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, zaradi zagotavljanja enotnega upravljanja.

Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,261 na km2, oziroma ena naravna vrednota na 3,837 km2. Med naravnimi vrednotami je 2660 objektov (50,35 %), ki so v prostoru prikazani kot točke, 2623 (49,65 %) pa kot poligon. Skupna površina vseh poligonov znaša 2471,78 km2, kar znaša 12,07 % površine z morjem oziroma 2469,36 km2, kar je 12,18 % kopne površine države. Prevladujejo manjši poligoni, saj jih je večjih od 1 km2 le 344. Površinsko največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna struktura Nanos in Kraški rob.

S spremembo pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot leta 2019 je bilo 12148 jamam podeljen status podzemske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena. To pomeni, da znaša gostota jam - naravnih vrednot 0,599 jame na km2, oziroma ena jama na 1,669 km2. V idealnem primeru bi imelo vseh 248 zaprtih jam in odprtih jam z nadzorovanim vstopom na vhodu vrata, kar bi v povezavi s podelitvijo skrbništva zagotavljalo dejanski nadzor jame. Trenutno je z vrati opremljenih 106 jam, 22 jam je opredeljenih kot turističnih. Evidentiranih je tudi 88 jam grobišč. Čeprav ni sistematično zbranih podatkov o onesnaženosti jam za celotno Slovenijo, lahko na podlagi podatkov ocenimo, da je v nižinskih kraških območjih onesnaženih med 15 in 20 % jam.

Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova).


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).

Register naravnih vrednot se vodi na podlagi 39. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-E, Uradni list RS, št. 96/04, – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20), 4. člena Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04,70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19).
 

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo ob spremembi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Gostota naravnih vrednot in gostota jam za območje Slovenije sta izračunani na podlagi planimetrično določene površine države brez morskih površin, ki znaša 20.271 km2.
Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Naravne vrednote

/

ARSO, Register naravnih vrednot

2021

Ob spremembi Pravilnika (na nekaj let)

Ob spremembi Pravilnika

18.5.2021

/

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno

2=EU

3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators