Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30), anon. 2020:

• ohranjanje ugodnega stanja domorodnih prosto živečih vrst,

• spremljanje stanja v obsegu, ki omogoča ugotavljanje stanja ohranjenosti vseh evropsko pomembnih vrst ter vrst in habitatnih tipov, ključnih kot kazalci stanja, ter stanja naravnih vrednot,
• povečanje znanja o biotski raznovrstnosti in njenem pomenu na vseh ravneh družbe;
• stanje habitatnih tipov (HT) in vrst, skupaj z gensko pestrostjo, se bo do leta 2030 izboljšalo oziroma ohranjalo,
• zagotoviti izboljšanje stanja vrst z Rdečega seznama v RS in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izdelava kazalca je po 15 letih predstavljala poskus, doseči primerljive rezultate. Žal se je stanje razpoložljivosti kvalitetnih javno dostopnih podatkov v vmesnem času poslabšalo, saj je bila pred 15 leti po naključju situacija, da je tik pred tem izšlo Gradivo za atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001), zaradi česar so bili mnogi podatki do leta 2001 zbrani, urejeni in razpoložljivi. Takrat je bila primerjava dveh zaporednih desetletnih časovnih obdobij smiselna in strokovno korektna.  V nadaljnjih letih koordinacije in ciljane aktivnosti sistematičnega kartiranja flore ni bilo, kar je popolnoma onemogočilo uporabo primerljivega metodološkega pristopa. Posledično je bila metoda modificirana in za primerjavo uporabljeni dve zaporedni tridesetletni obdobji.

Z grupiranjem surovih podatkov v daljša časovna obdobja, ter prikazom z ustreznim rasterskim modelom, se do neke mere prikrije lokalno in časovno  pristranskost vzorčenja, seveda pa taka kvaliteta vhodnih podatkov onemogoča zaznavanje kratkoročnih trendov, kar pa je ob obsežnosti flore (okoli 3000 vrst) in razpoložljivosti raziskovalnih kapacitet vsekakor razumljivo.

Surove vhodne podatke je tako predstavljalo okoli milijon podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, zbranih v avtorju razpoložljivi bazi podatkov Centra za kartografijo flore in favne (ki pa je zasebni zavod, zato podatki niso avtomatsko javno dostopni). Izmed vseh razpoložljivih podatkov so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km² velikih kvadrantov. Iz izbranih podatkov so pripravljeni primerjalni nizi podatkov: vsi podatki iz obdobja 1961-1991 in iz obdobja 1991-2021 (skupno okoli 430.000), za oceno vrstnega bogastva pa so bili vzeti vsi podatki iz obdobja zadnjih 60 let, torej 1961-2021.

Razpoložljivost podatkov za nepristransko vrednotenje spreminjanja rastlinske pestrosti zaenkrat ni zadostna. Za okoli 3000 rastlinskih vrst imamo le nekaj deset strokovnjakov, ki so na voljo za sistematično popisovanje flore, a hkrati tovrstne bazične raziskave niso vključene v strategijo raziskovanja in posledično niso koordinirane in finančno podprte. Podatki so v glavnem stranski rezultati drugih raziskav, ki upoštevajo tudi rastlinske vrste. Vendar na ta način ponovljivost pristopa ni možna in s tem možnost zaznavanja kratkoročnih trendov zanemarljiva. Z daljšimi časovnimi serijami spremljanja situacije na stalnih popisnih ploskvah bi lahko dobili kvalitetne vhodne podatke za beleženje vseh trendov spreminjanja rastlinske pestrosti, kar zahteva sistematičen in strateški pristop na stalnih popisnih ploskvah.

Nekaj več pozornosti se je posvetilo posameznim Natura 2000 vrstam, za katere je gostota razpoložljivih novih podatkov velika, kar pa ni rezultat realnega povečanja populacij teh vrst in dobrih naravovarstvenih trendov, ampak zgolj posledica ciljanega raziskovanja, ki hkrati ni beležil niti stanja populacij drugih ogroženih vrst, niti splošno razširjenih vrst, niti tujerodnih invazivnih vrst, ki predstavljajo neposredno grožnjo biodiverziteti.

Delno korekcijo naključnega in nepopolnega zbiranja podatkov o razširjenosti rastlinskih vrst lahko naredimo šele z izborom daljših časovnih intervalov, med katerimi primerjamo stanje flore. Ker se je v zadnjih treh desetletjih količina prej razpoložljivih florističnih podatkov skoraj podvojilazaradi redefinicije okoljskih in kmetijskih politik ter naravovarstva, je primerjava stanja flore prej in potem smiselna.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Pri izdelavi kazalca je bila upoštevana indikatorska vloga posameznih vrst vaskularnih rastlin (v konkretnem primeru ogroženih), kot tudi relativna pogostnost pojavljanja podatkov o indikatorskih vrstah v prostorski in časovni enoti. Kazalec je zasnovan tako, da je ponovljivo merljiv in hkrati uporaben tudi v drugih državah s podobno razpoložljivostjo florističnih podatkov. V vsakem primeru pa je njegova uporabnost odvisna od kvalitete in nepristranskosti vhodnih podatkov, kar doslej v Sloveniji ni bilo zagotovitovljeno.

Dodatno je za prostorske enote, ki obsegajo okoli 140 km² (torej 4-krat manjša natančnost rastra, s čimer še dodatno zabrišemo neenakomerno stopnjo vzorčenja) izdelana tudi karta vrstnega bogastva, s katero lahko primerjamo tako vzorec stanja ogroženosti kot tudi vzorec pojavljanja invazivnih vrst.

Za vsakega od kazalcev je bil najprej narejen kritični seznam vrst z rdečega seznama (anon. 2002) in zavarovanih vrst (anon. 2004), ki vključuje tudi vse evropsko pomembne ogrožene vrste. Za filtriranje vhodnih podatkov za invazivne vrste (glej v nadaljevanju) so bili uporabljeni rezultati projekta Neobiota Slovenije. Temu je sledilo ustrezno taksonomsko ovrednotenje, povezava z razpoložljivimi taksonomskimi imeni in agregiranje hierarhično podrejenih taksonov, izločanje podvojenih podatkov. Na koncu je bil izračunan delež podatkov indikatorskih vrst od skupnega števila podatkov za to časovno obdobje.

Mednarodna primerjava:

Direktna primerjava kazalca z rezultati v drugih državah je problematična predvsem zaradi zelo različne stopnje razpoložljivih podatkov o flori, ki je npr. v Avstriji ali Nemčiji nekajkrat višja, na Hrvaškem pa nekajkrat nižja kot v Sloveniji.  Zaradi neenakomerne obdelanosti flore v Sloveniji je vrstno bogastvo, ki ga nekateri kazalci v tujini upoštevajo kot direktnega pokazatelja biodiverzitete (npr. Usher & Erz 1994, BfN 2008), zelo omejeno uporaben. Za direktno primerjavo z drugimi državami bi se kazalec moral prikazati z združevanjem velikega števila osnovnih vzorčnih polj v zelo grobo mrežo, npr. 50x50 km (kot npr. v Atlas florae Europaeae), ki pa je za slovenske potrebe neuporabna.

Podatkovni viri

Nadaljnji komentar:

Gonilne sile 

spreminjanje kmetijskih praks (intenzifikacija, opuščanje)

neposredno uničevanje redkih in ranljivih HT

manjšanje krajinske pestrosti zaradi komasacij, melioracij, kanaliziranja vodotokov

kemizacija okolja

tujerodne invazivne vrste

neusklajenost resornih politik

neučinkovitost formalnega varovanja

Stanje

Manjšanje populacij ogroženih vrst do velikosti, kritične za preživetje

Manjšanje vrstne pestrosti

Odzivi

podpora vračanju tradicionalnih kmetijskih praks

aktivno varovanje redkih in ranljivih HT

uvedba PVO za komasacije in podobne posege v prostor, ki izrazito zmanjšujejo krajinsko pestrost

strog nadzor nad kemizacijo okolja

nadzor nad vnosom in širjenjem TIV

usklajevanje resorskih politik s ciljem varovanja okolja in narave

povečati učinkovitost sistema formalnega varovanja narave

Slovenija z 20.000 km2 veliko površino na stiku Mediterana, Alp in Panonske nižine ima lego, ki je sama po sebi ugodna za visoko stopnjo naravne biodiverzitete. Podobno stopnjo srečujemo na celotnem severnem obrobju Sredozemlja, kjer so gorovja v neposredni bližini morskih obal in je tudi padavinski režim primerljiv. Poudarjanje Slovenije kot vroče točke za biodiverziteto v preteklosti (Mršič 1997) pri rastlinskih vrstah  ni imelo strokovne podlage. 

Pestrost flore je v Sloveniji posledica geomorfološke pestrosti (v zahodni polovici bolj raznolika geološka struktura, raznolik spekter nadmorskih višin, strmin) ter različne količine padavin, saj ima večji del zahodne Slovenije preko 1500 mm padavin letno. Numerična ocena vrstne pestrosti je tako čisto primerljiva z Nemčijo (BfN, 2008), ki je floristično bistveno bolj podrobno obdelana, a leži precej severneje in je zato pričakovana vrstna pestrost nižja.

Opredelitev kazalca:

• Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 2/3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002.

anon., 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004.

anon., 2020: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985]

BfN (Federal agency for nature conservation), 2008: Nature data 2008. BfN Schriftenvertrieb im Landwitschaftsverlag. 356 pp.

Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije [Materials for the atlas of flora of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str.

Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. & al., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Mršić, N., 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija – ‘vroča točka’ Evrope [Biotic diversity in Slovenia: Slovenia the ‘hot spot’ of Europe]. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. 129 pp.

Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. CKFF , Miklavž na Dravskem polju. [stanje na dan 1. 12. 2021] pp.

Usher, M. B. & W. Erz, 1994: Erfassen und Bewerten im Naturschutz. Quelle & Meyer, Heidelberg. 340 pp.

Wraber T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.