Kazalec predstavlja število prejetih prijav lymske borelioze – LB (MKB-10 diagnoze: A69.2, G01, G63.0, L90.4, M01.2) in klopnega meningoencefalitisa – KME (A84.1). Širjenje LB in KME v veliki meri pripisujemo višanju povprečne temperature zraka ter povečani vlažnosti zraka zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev, kar je posledica podnebnih sprememb. LB in KME sodita med vektorske bolezni. Vektorji so lahko mehanski, na primer veter ali biološki, kamor sodijo na primeru zunanji zajedavci, ki so v primeru KME in LB klopi.

Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, traja včasih že od februarja pa vse do novembra, odvisno od temperature okolja. Z višjimi temperaturami se aktivnost klopov povečuje. Klopi se pojavljajo v velikem številu vse do nadmorske višine 600 m, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi.

Podnebne spremembe lahko privedejo do pomembnih sprememb v geografskem in sezonskem razponu razširjenosti bolezni, ki se prenašajo v Evropi. Predvidevanje prihodnjih vzorcev prenosa bolezni, ki jih prenašajo členonožci je negotovo, saj gre za medsebojni vpliv številnih dejavnikov.  Podnebje lahko vpliva na prenašanje bolezni z vplivanjem na življenjske cikle prenašalcev bolezni in na stopnjo razmnoževanja virusov in parazitov znotraj prenašalcev in človeških gostiteljev. Povišanje temperature lahko skrajša življenjski cikel vektorjev in pospeši namnoževanje mikrobov, ki jih prenašajo vektorji, kar lahko vodi do večje populacije vektorjev in večjega tveganja za prenos.  Dolgoročno bi lahko sezonske spremembe vplivale tako na prenašalce in živali gostiteljice, kot tudi na vedenje ljudi in vzorce rabe zemljišč, kar bi dodatno vplivalo na geografsko razširjenost, sezonsko aktivnost in splošno razširjenost bolezni, ki jih prenašajo vektorji v Evropi. Poleg tega je podnebna primernost bistvenega pomena za prihod, vzpostavitev in širjenje „eksotičnih“ bolezni, ki jih v celinski Evropi trenutno ni. Poleg podnebnih sprememb na tveganje za pojav nalezljivih bolezni vpliva širok razpon ekoloških, gospodarskih in socialnih dejavnikov, kot so vzorci rabe zemljišč in kmetijske prakse; biološka raznovrstnost; zmogljivost javnih zdravstvenih sistemov; potovanja, trgovina in migracije; in človeško vedenje, ki vpliva na posamezne dejavnike tveganja. Zato je treba poleg ocene podnebnih sprememb upoštevati tudi ranljivost zdravstvenih sistemov in prebivalstva pri ocenjevanju prihodnjih tveganj zaradi nalezljivih bolezni.

Lymska borelioza je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjenost LB ni omejeno na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Lymska borelioza se začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, okužba običajno ne pušča posledic. Povzročitelj se redkeje (v približno 15 % brez antibiotičnega zdravljenja) razširi iz kože v tarčne organe in se izkazuje s prizadetostjo kože, živčevja, srca in sklepov. Cepljenje proti LB ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Pojavlja se žariščno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah:

• prva faza se začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Prva faza traja do šest dni.
• Sledi prosti interval, ki lahko traja od le en dan do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
• druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane z znaki: visoka telesna temperatura (po navadi nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo, hujše motnje zavesti, možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s KME je cepljenje.

Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je posledica širjenja bolezni v predele, kjer je ni bilo, večjega deleža okuženih klopov in sprememb v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom. Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni. V preteklem desetletju so višje povprečne temperature zraka v zgodnjem pomladanskem času povzročile bolj zgodnjo aktivnost klopov in večjo možnost okužbe s povzročitelji LB in KME že v marcu in februarju. Učinek vročih in suhih poletij je nasproten – aktivnost klopov je manjša in s tem manjša verjetnost okužbe pri ljudeh.

Okolje vpliva na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Visoko urbanizirana območja so manj tvegana za okužbo z vektorsko prenosljivimi boleznimi kot podeželje. Okužba z borelijami v mestnem okolju ni izključena, saj so tam tudi zelenice, mestni parki, vrtovi predmestij idr., kjer se zadržujejo okuženi klopi. Slovenija je država z nizko stopnjo urbanizacije – po podatkih OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) so slovenske regije ruralne ali intermediarne, nobena ni urbana. Danes gozd obsega okoli 60 % države. Gozdovi v Sloveniji so ocenjeni kot visoko ali srednje fragmentirani, kar pomeni, da gozdne površine prekinjajo poti, daljnovodi, ceste, poseki, zaselki. Iz neprekinjenih gozdnih površin nastajajo zaplate gozda, kar vpliva na biološko raznovrstnost ter približuje gozdni biotop ljudem in njihovim bivališčem. Razpršena poseljenost slovenskega prebivalstva v gozdnati pokrajini, ki omogoča preživetje klopom, majhnim sesalcem, pticam in drugim živalim, je pomembna določnica pogostosti vektorskih bolezni, vključno z LB (Sočan, 2012). Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje), prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami EU oz. zveznimi državami ZDA, kjer je LB tudi endemska bolezen (bolezen, ki se nahaja na določenem kraju oz. na omejenem območju).

V zadnjih 10 letih je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB, v letu 2021 je bilo prijavljenih 2933 bolnikov z LB (56 % žensk in 44 % moških). Večina bolnikov je prijavljenih kot eritema migrans (EM) (99,7 %), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi. Prijavljenih je bilo nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti 55–59 let ter, pri otrocih pa v starosti 5–9 let. Primerljive epidemiološke značilnosti so opisane v prispevkih slovaških, nemških in drugih evropskih avtorjev, v ZDA pa je LB pogostejša pri moških in najvišja incidenčna stopnja je pri otrocih starih 5–14 let (Rizzoli in sod., 2011).

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov. Najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila v goriški, najnižja v savinjski statistični regiji.

Število prijavljenih primerov KME se iz leta v leto spreminja, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 in 2021 do 309 prijavljenih primerov v letu 2013, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. V letu 2021 je bilo prijavljenih 62 primerov KME (2,9/100.000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 206 prijav letno). Večina prijavljenih bolnikov s KME (77 %) je bila hospitalizirana, smrti zaradi KME nismo zabeležili.

Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno več moških kot žensk. V letu 2021 je bilo med prijavljenimi primeri 32 (52 %) moških in 30 (48 %) žensk. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, vendar je pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne.

V letu 2021 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 65–69 let (8,0/100.000). Zbolel je en otrok, mlajši od pet let in štirje otroci v starosti od 5 do 14 let.

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevnosti je v posameznih žariščih Evrope različna. Slovenijo uvrščamo med države z najvišjo obolevnostjo s KME. V Sloveniji je endemsko območje KME omejeno na določena geografska območja. Primere KME smo beležili v vseh regijah, najvišja incidenčna stopnja KME je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (11,3/100.000) sledita koroška in gorenjska statistična regija.

Delež kmetijskih površin se manjša, kakor tudi število prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in so s tem bolj izpostavljeni okužbi z borelijo in klopnim meningoencefalitisom. Po drugi strani v državi narašča delež tistih, ki si poskušajo hrano pridelati sami ali nabirajo gozdne sadeže in so tako bolj izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo klopi. Zdrav življenjski slog, ki vključuje rekreacijo (sprehode, športne aktivnosti) v naravi, tudi prispeva k večji izpostavljenosti okužbi. Za razumevanje epidemiologije LB in KME je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.