Na znižanje izpustov SO₂ pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljene koncentracije žvepla v gorivih v letu 2012 niso bile presežene. 

Leta 2011 se je pri proizvodnji električne energije, ki je bila razpoložljiva za porabo v Sloveniji, nadaljevala prevlada trdnih goriv, pri čemer se delež počasi zmanjšuje. Sledili so obnovljivi viri s 30 % deležem, iz jedrske energije pa je bilo proizvedeno 24 % električne energije. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil z 80 % nad ciljnim iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu.

Raba električne energije se je leta 2011 povečala, kar je zlasti
posledica nadaljevanja okrevanja gospodarstva. V obdobju 2000-2011 je v
povprečju rasla s stopnjo 1,7 % letno, kar je enako kot v projekciji v
obstoječem energetskem programu. Glede na leto 2000 se je najbolj
povečala v storitvenem sektorju, sledijo gospodinjstva. V predelovalnih
dejavnostih je bila raba, zaradi občutnega zmanjšanja v letih 2008 in
2009, le malo višja, v prometu pa nižja.

Populacija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana. Stanje populacije v Sloveniji spremlja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Slovenske vode letno uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk. Kljub časovni variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada.

V Sloveniji vodovarstvena območja predstavljajo 17 % celotnega ozemlja. Od tega 61 % predstavlja gozd, 30 % kmetijska zemljišča, 6 % urbane površine ter 3 % druge površine. Od kmetijskih zemljišč na VVO je 49 % trajnih travnikov in pašnikov, 36 % njiv, po 5 % pa trajnih nasadov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter ostalih kmetijskih zemljišč. V obdobju 2002-2011 so se povečale površine gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč (za 2,3 %), zmanjšale pa površine kmetijskih zemljišč (za 1.228 ha, oziroma 1,2 %).