KAZALCI OKOLJA

You are here

Key message
Bad

More than half of the flats/houses in Slovenia were built before 1980, or more than three quarters before 1990. In their renovation lies the greatest potential for reducing environmental impacts and lower energy consumption. At the same time, the share of low-income households - those who are supposed to invest in housing renovations - are relatively high. These households also have the most problems with housing conditions or housing deprivation and overcrowding rate.


Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, prikrajšanost in  prenaseljenost stanovanj (slednja dva tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih ter opremljenost naprav z energijskimi nalepkami in vire za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

 


Charts

Figure PG03-1: Housing conditions
Sources: 
SI-STAT: Housing conditions, cohesion regions, Slovenia, annually, Statistical Office of the Republic of Slovenia (2018)
Show data

Poor state of living

There is no proper heating

Not enough light

Noise problems

Environmental pollution

The presence of crime

2008

31

7

12

20

21

9

2011

35

6

13

18

20

9

2013

28

6

7

13

16

9

2014

30

7

6

14

16

10

2015

27

7

6

14

16

10

2017

23

5

5

14

17

8

Figure PG03-2: Housing deprivation
Sources: 
SI-STAT: Degree of housing deprivation according to the elements of deprivation, Slovenia, annually, Statistical Office of the Republic of Slovenia (2018)
Show data

Poor state of apartment

Bath or shower in the apartment

Toilet for own use

Too dark in the apartment

They are not deprived

2005

18.40

3.70

0.60

0.50

76.90

2007

21.40

3

0.40

0.20

75

2008

31

5.30

0.50

0.20

63.10

2011

34

6.20

0.30

0.10

59.40

2012

31.60

4.30

0.20

0.10

63.80

2014

27.90

3.50

0.20

0.20

68.10

2017

21.70

2.40

0.10

0

75.70

Figure PG03-3: Overcrowding rate
Sources: 
SI-STAT: Rate of overpopulation of dwellings by household income, Slovenia, annually., Statistical Office of the Republic of Slovenia (2018)
Show data

20% with the lowest incomes

20% with above the lowest incomes

20% with mediums

20% with upper income

20% with the highest income

2011

25.30

20.50

18.90

13.90

6.60

2012

25.90

19.70

17.50

12.80

7.20

2013

23.90

17.20

18

11.80

7.10

2014

24.40

18.30

14.30

11.60

5.40

2015

21.40

18.20

12.90

9.80

6

2016

19.90

15.30

13.20

8.90

5.40

2017

18.90

17.30

12.80

9.60

5.60

Figure PG03-4: Construction year of dwellings
Sources: 
SI-STAT:Dwellings by population and year of construction, municipalities, Slovenia, multiannual., Statistical Office of the Republic of Slovenia (2018)
Show data

Year of construction - 1919 - 1945

Year of construction - 1946 - 1960

Year of construction - 1961 - 1970

Year of construction - 1971 - 1980

Year of construction - 1981 - 1990

Year of construction - 1991 - 2000

Year of construction - 2001 - 2005

Year of construction - 2006 - 2010

Year of construction - 2011 - 2015

Number of dwellings

56861

79658

121821

174387

140295

63063

32462

43764

14501

Figure PG03-5: General information about dwellings
Sources: 
SI-STAT: Indicators of energy and fuel consumption, households, Slovenia, multiannual, Statistical Office of the Republic of Slovenia (2018)
Show data

Average number of persons in the dwelling (number)

Average heated area in the apartment (m2)

Share of air-conditioned dwellings (%)

... of this, the share of use of air-conditioners for cooling and heating (%)

Share of dwellings with a heat pump (%)

Share of dwellings with solar panels (%)

Average surface of solar panels (m2)

Average engine capacity of the car (cm3)

Average age of a passenger car (year)

Share of car-free dwellings (%)

Share of dwellings with one car (%)

Share of dwellings with two cars (%)

Share of dwellings with three or more cars (%)

Average number of passenger cars per dwellings having a car (number)

Average number of passenger cars per dwelling (number)

2014

2.50

73.50

19.90

40.70

11.70

6.60

6.40

1542

9.20

20.10

64.90

28.40

6.80

1.40

1.10

Figure PG03-6: Electrical appliances and equipment with energy label (%)
Sources: 
SI-STAT: Electrical equipment and equipment with energy label (%), households, Slovenia, multiannual, Statistical Office of the Republic of Slovenia, Conversion Jožef Stefan - Center for Energy Efficiency (IJS-CEU) (2018)
Show data

Washing machine

Laundry dryer

Refrigerator or combine refrigerator

Freezer or freezer cupboard

Dishwasher

The oven

2010

69.40

64

67.60

53.70

65.30

40

2014

89.20

84

85.10

68.90

84.60

64

Figure PG03-7: Sources for residential and sanitary water heating (TJ)
Sources: 
SI-STAT: Sources for heating of dwellings and sanitary water (TJ), households, Slovenia, annually., Statistical Office of the Republic of Slovenia, Conversion Jožef Stefan - Center for Energy Efficiency (IJS-CEU) (2018)
Show data

Extra light fuel oil

Natural Gas

Wood fuels

Liquefied petroleum gas

Electricity

Coal

Remote heat

Solar energy

Heat from the surrounding area

2009

10810

4181

17779

856

2014

65

4022

318

265

2010

11375

4497

17814

839

1985

49

4245

341

349

2011

8934

4448

18263

988

1987

34

3742

374

439

2012

7746

4589

17783

862

2046

24

3433

409

669

2013

6376

4450

18461

701

2080

17

3410

437

838

2014

5194

3347

14246

507

2006

9

2799

452

864

2015

5075

3983

16389

861

2138

8

3212

456

1124

2016

4672

4561

17231

732

2237

6

3435

458

1346

Figure PG03-8: Overcrowding rate by age, sex and poverty status in EU (total population)
Sources: 
Eurostat,  Overcrowding rate (ilc_lvho05a), Eurostat (2018)
Show data

European Union

Belgium

Bulgaria

Czech Republic

Denmark

Germany

Estonia

Ireland

Greece

Spain

France

Croatia

Italy

Cyprus

Latvia

Lithuania

Luxembourg

Hungary

Malta

Netherlands

Austria

Poland

Portugal

Romania

Slovenia

Slovakia

Finland

Sweden

United Kingdom

2016

16.60

3.70

42.50

17.90

8.20

7.20

13.40

3.20

28.70

5.40

7.70

41.10

27.80

2.40

43.20

23.70

8.10

40.40

2.90

4

15.20

40.70

10.30

48.40

12.60

37.90

6.60

14.40

8

Figure PG03-9: Severe housing deprivation total population (EU)
Sources: 
Eurostat Severe housing deprivation (ilc_mdho06a), Eurostat (2018)
Show data

EU-28

Austria

Belgium

Bulgaria

Czech Republic

Cyprus

Denmark

Estonia

Finland

France

Greece

Croatia

Ireland

Italy

Latvia

Lithuania

Luxembourg

Hungary

Malta

Germany

Netherlands

Poland

Portugal

Romania

Slovakia

Slovenia

Spain

Sweden

United Kingdom

2016

4.80

4.20

1.90

11.60

3

1.30

1.70

3.30

0.70

2.70

6.30

7.10

1

7.60

14.60

8.60

2.10

16.90

1.40

1.90

1.40

9.40

4.90

19.80

4.30

4.50

1.70

2.70

2.20


Goals

• povečanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020.


Stavbe v svoji življenjski dobi različno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov ter energije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije zaradi ogrevanje največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj - relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Stanovanjske razmere

Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:

  • slabo stanje stanovanja (težave s streho, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi);
  • ni primernega ogrevanja (gospodinjstvo si finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja);
  • pretemno stanovanje (ni dovolj dnevne svetlobe);
  • težave s hrupom (sosedov ali hrupa z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.);
  • onesnaženost okolja (težave zaradi onesnaženosti okolja, umazanije ali drugih okoljskih problemov, ki jih povzročata promet in industrija);
  • kriminala (težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma).

V opazovanem obdobju od 2008 do 2017 so se vsi elementi stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še zlasti glede slabega stanja (31:23) in osvetljenosti stanovanj (12:5). Vrednosti preostalih kazalnikov stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih niso bistveno spremenila in še posebej to velja za težave s hrupom in onesnaženostjo okolja (17 % oz. 14 % v letu 2017) ter kriminala (8%).

 

Stanovanjska prikrajšanost

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:

1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);

2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);

3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);

4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).

 

V letu 2017 je bilo dobrih 75 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov. Več kot petina (21,7 %) oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Kar 2,4 % oseb nima kadi ali prhe v stanovanju.

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva: med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki (po podatkih SURS), se je namreč s tovrstnimi težavami spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 %. Torej ima relativno velik del gospodinjstev slabšo kakovost stanovanjskih razmer oziroma kakovost bivanja.

 

 

 

Prenaseljenost stanovanj

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva.

Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2017 nekoliko znižala in je za 2 odstotni točki zrasla le v drugem najnižjem dohodkovnem razredu. Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2017 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (18,9 % in 17,3 %). Hkrati pa podatki kažejo, da v vsaki tretji enostanovanjski stavbi živi samo en stanovalec.

 

Starost stanovanj

Več kot polovica stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom). Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Splošni podatki o stanovanjih

Leta 2015 je bilo v Sloveniji 845.400 stanovanj, od tega 674.500 naseljenih. V več kot 162.000 stanovanjih, velikih povprečno 64 m2, je živela po ena oseba. Sicer so v stanovanjih v povprečju živeli trije prebivalci. Lastniki večine stanovanj (91 %) so fizične osebe. Skoraj dve tretjini stanovanj se nahaja v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, ki so v povprečju merila skoraj 100 m2.

Po podatkih SURS iz leta 2014 je imela skoraj dve tretjini stanovanj en avtomobil, povprečna starost avtomobila je bila 9,2 leti. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 11,7 % in s sprejemniki sončne energije 6,6 %. Petina stanovanj je bila klimatiziranih in od tega jih je 40,7 % klimatske naprave uporabljalo za hlajenje in ogrevanje. Povprečna ogrevana površina v stanovanju je bila 73,5 m2.

 

Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%).

Opremljenost stanovanj z najbolj klasičnimi električnimi aparati je visoka. Primerjava med letoma 2010 in 2014 je pokazala, da se je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami precej povečala (vsaj za petino v štirih letih). Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami, zlasti s tistimi v najvišjih energijskih razredih (A++ in A+++), relativno nizka.

 

Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ).

Pri podatkih SURS o virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali zlasti raba električne energije in toplota iz okolice ter zemeljski plin in sončna energija, medtem ko se je poraba lahkega kurilnega olja v obdobju 2009 – 2016 več kot prepolovila, delež premoga je majhen. V enakem obdobju sta se zmanjšala vira daljinsko ogrevanje in lesna goriva.

Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah; kar je zelo pomembno saj najrevnejša gospodinjstva samo za tekoče stroške ogrevanja porabijo skoraj 20 % svojih sredstev (kazalec PG02 Gospodinjstva).

 

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU

Leta 2016 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 16,6% prebivalstva EU 28. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (48,4). Nasprotno pa so najnižje stopnje prenaseljenosti zabeležene za Ciper (2,4%), Malto (2,9%), Irsko (3,2%), Belgijo (3,7%) in Nizozemsko (4,0%), sedem drugih držav članic je poročalo o manj kot 10,0% njihovega prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih. Slovenija (12,6 %) se uvršča na 15. mesto med državami članicami.

 

Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)

V EU-28 je 4.8% prebivalstva utrpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost v letu 2016. Štiri države članice EU, kjer se je leta 2016 več kot 1 od 10 prebivalcev soočil s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Bolgarija je imela stopnjo 11,6%, v Latviji 14,6%, na Madžarskem 16,9%, najvišjo stopnjo so imeli v Romuniji, 19,8%. Nasprotno se je le 1,0% ali manj prebivalstva na Finskem in na Irskem soočil s hudim pomanjkanjem stanovanj v letu 2016. Med državami članicami EU so največji porast deleža ljudi, ki se soočajo s hujšo prikrajšanostjo stanovanj, poročali za Madžarsko in Belgijo, in sicer za 1,4 in 1,0 točke med letoma 2015 in 2016. Največji padec med državami članicami se je dogodil v Italiji, ki se je zmanjšal za 2,0 točke, medtem ko so se na Danskem in v Sloveniji zmanjšale za 1,1 točke; na Islandiji se je zmanjšalo za 1,0 točko.

Slovenija se po stanovanjski prikrajšanosti uvršča na nezavidljivo 11. mesto med državami članicami.

 

Politični okvir 

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko sklada za trajnostni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

 

Vplivi na okolje

K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6% vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se  40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.

V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.

V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino enodružinskih in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.

 


Goals and legal basis

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020)

Data methodology for this indicator

PG3-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjske razmere. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete.

PG3-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjska prikrajšanost. Na voljo so za obdobje 2005-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na število elementov prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za 1, 2, 3 ali 4 elemente. Objavljamo tudi odstotek oseb, ki niso prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov (za 0 elementov).

PG3-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Prenaseljenost stanovanja. Opazovano obdobje je 2011-2017. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstoek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva,

PG3-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju:  Presečni pregledi vsebin, Podatki po občinah, Življenjska raven, Naseljena in nenaseljena stanovanja, občine, Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno

PG3-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Kazalniki porabe energije in goriv, gospodinjstva, Slovenija, večletno. Splošni podatki o stanovanjih. Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014.

PG3-6: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%). Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

PG3-7: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ). Podatki so zbrani za obdobje 2009-2016. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

Information about the quality of this indicator

- Prednosti in slabosti kazalca: PG3-5 in PG3-6 zajemata le dve leti.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki si zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Podatki izhajajo predvsem iz mikro podatkov iz statistike EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi sedanji člani, ki prebivajo na ozemlju države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih in v ustanovah so na splošno izključene iz ciljne populacije. Podatki za EU-28 in euroobmočje so (povprečja prebivalstva ponderirani podatki) population-weighted averages of data za države članice .

Other sources and literature

o Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2015, SURS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5983

o Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs, Energy and Buildings, Volume 42, Issue 7, July 2010, Pages 976-984

o EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija

o Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020), Ministrstvo za infrastrukturo

o Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, https://www.ekosklad.si/


Related indicators


TWITTER