KAZALCI OKOLJA
Good

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Neutral

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.

Good

Čeprav se je v obdobju 1990-2021 proizvodnja električne energije in toplote povečala za 30 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje ter tudi povečanja proizvodnje iz OVE in jedrske energije, zmanjšali za 31,5 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za skoraj 99 % zlasti zaradi namestitve razžveplanih naprav, povečanja učinkovitosti proizvodnje in deleža proizvodnje iz OVE in jedrske.

Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. V letu 2021 je bila količina za 15 % nižja kot leto prej. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.


Količine izrabljenega jedrskega goriva ter srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v skladiščih se povečujejo. Količina izrabljenega jedrskega goriva je v letu 2022 predstavljala 85 % prostornine bazena za izrabljeno gorivo. Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladiščih NEK je znašala 2.523,50 m3.

Good

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.

Neutral

Raba končne energije je leta 2021 znašala 4.719 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 7,1 %. Povečanje je posledica okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. Do povečanja rabe končne energije je prišlo v vseh sektorjih. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2021 iz trenutno veljavnega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (3,6 %). Dosežen je bil tudi letni indikativni cilj iz osnutka predloga posodobitve NEPN.

Good

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2021 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 2,7 % na leto. Leta 2020 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 11 % točk manj kot leta 2005.

Neutral

Skupna intenzivnost rabe končne energije kot po sektorjih se je v Sloveniji v obdobju 2005-2022 zmanjšala. Najbolj v industriji, najmanj v prometu. Primerjava z EU-27 je pokazala da je Slovenija slabša od povprečja EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 skoraj razpolovil, k čemur so prispevali vsi sektorjih razen prometa.

Neutral

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Povečanje je posledica povečanja rabe končne energije zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej manjša.