Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Glede na leto prej se je povečal za 0.2 %, zaradi nekoliko nižje skupne rabe energije.

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2020 znašal 37,5 %. Glede na leto prej se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, kot tudi nižje bruto rabe električne energije v primerjavi z letom prej. Proizvodnja električne energije iz hidroenergije je leta 2020 predstavljala 88 %, pri čemer se njen delež počasi zmanjšuje.

Nekatere cene energentov so se v obdobju 2012–2022 zvišale in nekatere znižale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). V istem obdobju se je najbolj, realno za 64,4 %, dvignila cena električne energije za tipične industrijske odjemalce, sledi cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce, za 5,1 % in cena kurilnega olja, za 3,5 %. Najbolj se je znižala cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce in sicer za 20,3 %, sledi mu bencinsko gorivo, za 17 %, nato električna energija za gospodinjstva, za 10,7 % in nazadnje dizelsko gorivo za 1,7 %.

V obdobju 2012–2022 so se dajatve na energente v Sloveniji spreminjale, pri čemer so se na splošno znižale, razen pri električni energiji za industrijske odjemalce, kjer so se zaradi prispevkov povečale. Med letoma 2020 in 2022 so bili zaradi pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini uvedeni začasni ukrepi za zmanjšanje dajatev na določene energente. V primerjavi z EU-27 je bila obdavčitev električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji nižja, medtem ko je bila za industrijske odjemalce višja; obdavčitev dizelskega goriva je bila višja, obdavčitev bencina pa nižja.

Ocenjuje se, da je bilo leta 2021 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih 396 mio € subvencij (oziroma 356 mio € - preračunano v stalne cene leta 2015). Spodbude za okolju škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabo fosilnih goriv so v letu 2021 predstavljale 26 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2015 kar 51 %. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

V Sloveniji so v letu 2020 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 0,8 – 2,8 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. V zadnjem letu (2020) zaradi cenovnih signalov, ki so posledica razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Leta 2021 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,8 odstotnih točk več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Povečanje deleža OVE leta 2021 je predvsem posledica povečanja rabe OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. Za leto 2022 ocene kažejo, da bo dosežen 22,9-odstotni delež.

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 73 % oskrbe z energijo. Leta 2015 je delež dosegel najvišjo vrednost. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.