KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Evropi 12,9 % dojenčkov umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v letu 2017  umrlo 6,7 % dojenčkov  (od vseh umrlih otrok), starih 28-364 dni (NIJZ,  2018). V letu 2014 in 2015 v Sloveniji ni bilo nobene smrti dojenčka zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2016). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja).


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov zaradi bolezni diha v starostnem obdobju od 1 meseca do 1 leta. Umrljivost zaradi bolezni dihal je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2017. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).


Grafi

Slika ZD01-1: Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2016, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal (J00-J99)
Viri: 

NIJZ, 2003-2018; SURS, 2003-2018

Prikaži podatke

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Delež umrlih otrok zaradi bolezni dihal (J00-J99)

12,50

4,76

9,52

0

12,50

0

5,56

12,50

9,52

8,33

8,70

0

0

30,77

6,67

Slika ZD01-2: Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih), starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal, 2002-2017, Slovenija
Viri: 

NIJZ, 2003-2014; SURS, 2003-2015

Prikaži podatke

Slovenija

2002

0

2003

0,12

2004

0,06

2005

0,11

2006

0

2007

0,10

2008

0

2009

0,05

2010

0,09

2011

0,09

2012

0,05

2013

0,09

2014

0

2015

0

2016

0,05

2017

0,03

Slika ZD01-3: Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope za zadnje dosegljivo leto, od leta 2004 dalje
Viri: 

WHO, 2017

Prikaži podatke

Stopnja umrljivosti dojenčkov

Danska

ni podatka

Italija

ni podatka

Portugalska

ni podatka

Ciper

ni podatka

Slovenija (podatki za leto 2006)

0

Luksemburg (podatki za leto 2005)

0

Avstrija (podatki za leto 2005)

0,01

Nemčija (podatki za leto 2006)

0,03

Finska (podatki za leto 2005)

0,03

Nizozemska (podatki za leto 2006)

0,04

Francija (podatki za leto 2005)

0,04

Švedska (podatki za leto 2005)

0,05

Češka (podatki za leto 2005)

0,05

Irska (podatki za leto 2006)

0,06

Španija (podatki za leto 2005)

0,06

Hrvaška (podatki za leto 2006)

0,07

Latvija (podatki za leto 2006)

0,09

Velika Britanija (podatki za leto 2006)

0,12

Poljska (podatki za leto 2006)

0,11

Estonija (podatki za leto 2005)

0,14

Grčija (podatki za leto 2006)

0,20

Madžarska (podatki za leto 2005)

0,22

Litva (podatki za leto 2006)

0,32

Malta (podatki za leto 2005)

0,52

Slovaška (podatki za leto 2005)

0,62

Bolgarija (podatki za leto 2004)

1,43

Romunija (podatki za leto 2006)

3,43


Cilji

  • preprečevanje izpostavljenosti dojenčkov dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo prezgodnjo umrljivost.
  • zmanjšanje ravni onesnaženja zraka s prašnimi delci
  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
  • vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
  • poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja

Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.

Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004; ENHIS, 2009).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije, opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

Od vseh umrlih dojenčkov jih več kot 12 % umre zaradi bolezni dihal, povprečna stopnja umrljivosti v Evropi pa je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za opazovano obdobje (2003 do 2017) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča in v predzadnjih dveh letih ni bilo smrti zaradi dihalnih obolenj, v letu 2017 pa je umrl en dojenček v Mariboru. Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope.

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) , Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2017. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št.65/2000). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Slika ZD01-2 prikazuje le podatke za večja, bolj onesnažena mesta (Ljubljana, Maribor, Celje), podatek za Slovenijo se nanaša na vse kraje v Sloveniji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost:2 (prikazani le podatki na nacionalni ravni)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Naravno gibanje prebivalstva
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2017. Podatki se zbirajo na polletni ravni.

Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (zajeti so le podatki na nacionalni ravni)

 

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: WHO baza podatkov o umrljivosti , pridobljeno 13.10.2018

Skrbnik podatkov: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018
Metodologija obdelave podatkov: Število umrlih dojenčkov na število živorojenih dojenčkov je bilo izračunano na podlagi podatkov vseh živorojenih dojenčkov ter številom umrlih dojenčkov zaradi bolezni dihal.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Committee on Environmental Health. 2004. Policy statement. Ambient air pollution: Health hazards to children. Pediatrics;114:1699-707.
  2. WHO, 2005. Effects of air pollution on children's health and development- a review of the evidence. WHO European Centre fot Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional office for Europe
  3. World Health Organization, 2009. Infant mortality from respiratory diseases. World Health Organization, Europe.
  4. Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2003-2016. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, NIJZ.
  5. Statistični urad RS, 2003-2016. Naravno gibanje prebivalstva. Ljubljana, SURS
  6. Technical Working Group on Priority Diseases, 2003. Baseline report on respiratory health in the framework of the European environment and health strategy. Brussels, Commission of the European Communities (COM (2003)338 final).
  7. WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.
  8. WHO, 2007. Indoor air pollution. Geneva: World Health Organisation
  9. Woodruff, T., Darrow, L.A., Parker, J.D., 2008. Air pollution and postneonatal infant mortality in the United States, 1999-2002. Environ Health Perspect. 116:110-5.
  10. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS št. 65/00.


TWITTER