KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Tako v Sloveniji kot v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva višanje povprečne temperature zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Teža izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze.

Neutral

Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Nova Gorica le delno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 16 vrtcev in 12 osnovnih šol ni pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 3 šolah in 5 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena na najbolj izpostavljeni fasadi.

Neutral

V Sloveniji živi na območjih poplavljanja približno 7 % prebivalstva. Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 %), Koroški (12 %), Zasavski (10 %) in Osrednjeslovenski (9 %) statistični regiji.

Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2009 do 2018 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB ter povprečno 170 prijav KME (največ v letu 2013 - 309, najmanj 2015 - 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.

Good

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske, nekoliko višja je za ženske. V zahodni Sloveniji je pričakovana življenjska doba ob rojstvu nekoliko višja kot v ostalih delih Slovenije. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je bila v letu 2016 za ženske 84,3 leta, za moške pa 78,2 leta.

Neutral

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok.

Neutral

Najvišje vsebnosti dioksinov in PCB so bile v državah EU med 1995 in 2010 najdene v ribjih jetrih, v Sloveniji jih med leti 2012 in 2014 največ najdemo v mišičnini rib, sledijo maščobna tkiva in meso goveda ter ovc. Proizvajalci živil in pristojni organi si morajo proaktivno prizadevati za zmanjšanje dioksinov in PCB v živilih in krmi.

Bad

V obdobju 2002-2017 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Neutral

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.

Bad

Maligni mezoteliom je rak ovojnice, ki obdaja notranje organe v prsni in trebušni votlini. Je zelo redek rak, a eden najbolj nevarnih. Večino primerov mezotelioma povzroča azbest. Najpogosteje nastane na prsni mreni in je običajno posledica vdihavanja azbestnih vlaken v preteklosti. Latentna doba je dolga, traja do 40 let in tudi več. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili v preteklosti poklicno izpostavljeni vdihavanju večjih koncentracij azbestnih vlaken na svojih delovnih mestih. Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje.


TWITTER