OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Poraba živil je v letu 2015 glede na leto 2000 padla v vseh kategorijah (razen pri vodi in pivu). Eden od možnih razlag za ta upad so spremenjene prehranjevalne navade. Rezultati raziskav kažejo, da so za večino kategorij vplivov porabljena živila z največjo obremenitvijo okolja mesni izdelki (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečni izdelki (sir, mleko in maslo). Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni. Tudi struktura ekološke pridelave v Sloveniji ne ustreza povpraševanju, ki je največje po vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih, v pridelavi pa prevladujeta živinoreja in travinje.


Kazalec prikazuje količino porabljenih živil in pijač na posameznega člana v gospodinjstvu ter porabljena sredstva za hrano in pijačo na člana po letih. Ekološka pridelava živil ima manjši vpliv na okolje zato kazalec prikazuje tudi količino ekoloških proizvodov živalskega izvora ter pridelavo ekoloških rastlinskih pridelkov v Sloveniji.


Grafi

Slika PG07-1: Količina porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva
Viri: 
SI-STAT: Povprečna letna količina nabavljenih živil in pijač na člana gospodinjstva, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Riž

Zelenjava vseh vrst

Sadje vseh vrst

Kruh in drugi pekovski izdelki

Testenine in kuskus

Moka vseh vrst, kosmiči in zdrob

Meso in mesni izdelki

Ribe (sveže in zamrznjene)

Jajca

Mleko, polmastno in lahko

Jedilno olje

Sladkor

Kava, prava in nadomestki

Mineralna ali izvirska voda

Brezalkoholne pijače

Sadni sokovi

Vino

Pivo (tudi brezalkoholno)

Jogurt

Sir in skuta

2000

3,80

107,70

68,40

64,10

6,60

27

62,50

2

145,70

79,40

14,10

14,70

3,10

30,60

30,90

28,20

25,70

23,90

12,20

8,50

2003

3,50

95,70

70,20

52,80

6,60

23,80

52,80

2

112,70

74,60

12,30

13,40

3,10

36,80

29,10

33

19,90

20,20

13,60

9

2007

3

89,90

66

39

6,50

17,80

51,70

1,40

93,70

65,40

10,40

10

3,20

45,40

39,30

21,30

13,90

26,40

15,80

9,20

2009

2,50

92,80

69,60

37,90

5,90

16,50

48,70

1,40

100,70

64,50

9,80

9,90

3,40

42

35,90

22,40

13,10

25,60

15,90

9,40

2012

2,60

84,40

72

34,20

6,40

17,40

47,70

1,50

87,70

54,10

10,50

8

3,50

38,20

29,40

21,60

10,90

26,40

15,90

9,20

2015

2,30

79,10

63,80

27,50

5,80

11,90

43,20

1,70

80,20

46,80

8,90

7

3,10

34,80

23,40

13,20

7,80

26,40

12,40

8,50

Slika PG07-2: Povprečna porabljena denarna sredstev gospodinjstev za hrano in pijačo na člana
Viri: 
SI-STAT: Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev, Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Kruh in žitarice

Meso

Ribe

Mleko, sir in jajca

Olje in Maščobe

Sadje

Zelenjava

Sladkor, marmelada, med, sirup, čokolada in sladkarije

Brezalkoholne pijače

Alkoholne pijače, tobak in mamila

2001

157,80

212,82

18,93

120,08

29,91

53,98

57

10,61

83,71

85,12

2002

168,50

221,01

21,61

126,85

30,65

61,04

63

10,78

88,17

97,33

2003

174,51

218,03

22,23

132,25

30,44

62,87

65,95

11,31

89,04

111,59

2007

176,12

239,35

23,91

148,74

31,63

74,30

75,17

9,26

97,26

150,83

2008

192,33

260,93

28,09

175,10

36,80

82,63

80,69

10,20

106,82

161,12

2009

184,27

243,25

28,49

177,57

36,39

81,89

80,05

9,14

105,28

143,54

2012

185,22

250,91

32,37

167,30

40,58

85,09

75,96

10,20

111,23

142,07

2015

169,77

227,95

28,91

155,78

42,53

94,40

82,49

7,45

95,36

139,92

Slika PG07-3: Ekološki proizvodi živalskega izvora (t)
Viri: 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, SI-STAT podatkovna baza: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t), po pomembnejših skupinah kmetijskih kultur, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2018)
Prikaži podatke

Meso - SKUPAJ

..Goveje meso

..Prašičje meso

..Ovčje meso

..Kozje meso

..Perutninsko meso

..Meso kopitarjev

..Drugo meso

Prireja mleka - SKUPAJ

..Kravje mleko

..Ovčje mleko

..Kozje mleko

Med

Konzumna jajca

2012

294,64

267,94

3,77

4,30

0,21

16,55

1,84

0,03

4829,75

4590,72

117,21

121,83

21,39

3653736

2013

177,28

156,49

10,56

3

1,33

12,71

4,66

0,23

5395

5122,40

128,26

144,40

44,95

4137950

2014

200,10

177,41

5,05

1,92

0,10

13,59

1,65

0,39

5626,43

5416,23

104,44

105,77

20,34

4641164

2015

151,63

128,12

9,85

3,30

0,49

2,03

1,15

6,71

6036,20

5831,97

85,58

118,64

21,81

6313978

2016

323,91

260,16

5,50

1,88

0,35

38,22

1,13

16,67

7127,75

6864,36

124,36

139,03

21,20

6935642

2017

326,69

275,13

21

3,31

0,28

25,50

1,38

0,08

6050,93

5714,07

178,09

158,76

31,31

8657164

Slika PG07-4: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t)
Viri: 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, SI-STAT podatkovna baza: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t), po pomembnejših skupinah kmetijskih kultur, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2018)
Prikaži podatke

Žita za zrnje

..od tega pšenica in pira

..od tega ječmen

..od tega oves

..od tega koruza za zrnje

Stročnice za suho zrnje

Korenovke in gomoljnice

..od tega krompir

Industrijske rastline

..od tega oljnice

Zelena krma z njiv

..od tega silažna koruza

..od tega začasno travinje na njivah

Zelenjadnice in melone

Jagode

Gojene gobe

Sadje

Oljke

Grozdje

Seno s trajnih travinj

2012

2861,92

649,34

409

256,11

653,70

0

1114,60

1018,20

184,03

157,77

5642,96

349

1262,40

701,63

10,94

4,30

1207,30

99,98

570,50

56142,27

2013

2942,75

614

427,55

413,62

586,11

0

1184,75

1069,54

124,69

86,61

6300,87

201,50

1367,38

1217,61

15,31

5,85

1817,23

210,05

815,96

64210,84

2014

3929,31

1314,48

561,26

396,21

1005,53

38,12

1579,14

1402,15

155,78

130,30

10857,05

514,20

1892,32

1410,71

27,01

7,70

1845,31

175,87

964,04

75476,95

2015

3386,36

1205,05

460,70

446,75

544,17

73,60

1611,25

1392,58

216,54

182,11

9356,67

954,70

2275,75

1573,09

27,78

5,58

2744,45

340,08

1207,99

48571,68

2016

4725,15

1460,52

865,59

358,35

1264,38

105,57

1622,21

1471,12

88,34

76,38

12123,98

1155,80

4059,28

1746,27

24,22

20,50

1937,21

417,89

1017,44

50936,53

2017

4848,86

1676,22

744,15

514,63

867,68

201,29

1767,90

1566,46

426,69

382,22

14297,70

2307,50

4355,47

1478,01

37,90

0,08

895,36

423,08

1312,32

50483,45


Cilji

- povečanje ponudbe kakovostnih, lokalno pridelanih in zdravju prijaznih živil/hrane na trgu in povečanje njihove porabe, še posebej v javnih zavodih (vrtci, šole, bolnice, itd.),

- zagotavljanje pospešenega razvoja sektorja ekološkega kmetijstva in živil kot pomembnega sestavnega dela uresničevanja trajnostnega razvoja v okviru strategije razvoja Slovenije,

- povečanje tržne ekološke pridelave in predelave,

- nadaljnje uveljavljanje nadstandardnih okoljskih tehnologij pridelave in predelave
hrane,
- izvajanje kmetijskih praks, ki bodo ohranjale biotsko raznovrstnost, kakovost tal in voda.


S podatki o spremljanju porabe živil lahko ocenimo prehranske navade prebivalcev oziroma gospodinjstev. Izbira prehranskih produktov lahko vpliva na okolje, saj imajo nekateri načini (na primer: ekološki, biodinamični, permakulturni) pridelave manjši vpliv na okolje. Po drugi strani iz teh podatkov lahko razberemo finančne zmožnosti gospodinjstev. Ne nazadnje pa prehranske navade lahko vplivajo na zdravstveno stanje članov gospodinjstev. In razkrivajo življenjski standard.

 

Količina porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Po podatkih SURS so se v letu 2015 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale vse količine živil in pijač, razen mineralne in izvirske vode (iz 30,6 l na 34,8 l) in piva (iz 23,9 l na 26,4 l). Poraba kruha in drugih pekovskih izdelkov se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2000 zmanjšala iz 64,1 kg na 27,5 kg na osebo, poraba zelenjave iz 107,7 kg na 79,1 kg, mesa iz 62,5 kg na 43,2 kg ter mleka iz 79,4 kg na 46,8 kg. Kaže, da bi lahko zmanjšano porabo živil v gospodinjstvih morda lahko pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oz. hitrega tempa življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma

Pri nakupih živil so leta 2015 predstavljale največje količine kruh in drugi pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in mleko ter sadje in zelenjava vseh vrst; slednji sta količinsko najmočneje zastopani. Med pijačami so količinsko najmočneje zastopani voda, pivo in brezalkoholne pijače. Primerjava med letoma 2000 in 2015 kaže, da se je močno znižala poraba sadnih sokov (iz 28.2 na 13,2 kg) in vina (iz 25,7 na 7,8 kg).

Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil medtem ko se danes vse bolj zavedamo, da mora biti hrana tudi varna in kakovostna saj vpliva na naše zdravje. Prav tako je pomemben način pridelave in predelave hrane, ki vplivata tudi na okolje.

 

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

Gospodinjstva so v obdobju 2001 – 2015 povprečno največ denarja porabila za nakup mesa, kruha, skupino živil v kateri so mleko, sir in jajca, nekaj manj za sadje in zelenjavo in najmanj za raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada…). Pri vrhu denarnih izdatkov so tudi brezalkoholne in alkoholne pijače.

Tako so gospodinjstva v letu 2015 porabila povprečno 2.671 EUR (15,4 %) za nakup hrane in pijače na člana gospodinjstva. Seveda se ta porabljeni znesek razlikuje glede na dohodke. Tako so gospodinjstva z najnižjimi dohodki (med katere sodi skoraj petina gospodinjstev) porabila 21 % sredstev za hrano in pijačo oziroma so zanje izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, predstavljali 46 % izdatkov za življenjske potrebščine.

V Sloveniji živi 268.000 oseb, ali 13,3 %, pod pragom revščine. Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga mora imeti enočlansko gospodinjstvo, da ni revno, znaša 7. 628 eur. Stopnja tveganja socialne izključenosti velja za 345.000 oseb ali 17,1 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo).

 

Ekološki proizvodi živalskega izvora

Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Po številu živali je na prvem mestu perutnina, na drugem drobnica in na tretjem govedo.

V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi živalskega izvora v letu 2017 pridelali največ mleka (6050,93 t) (od tega največ kravjega - 5714,07 t) ter govejega mesa (275,13 t). Količina jajc se nenehno povečuje in je v letu 2017 dosegla več kot 8 milijonov kosov.

 

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov

Med ekološkimi rastlinskimi pridelki je bilo v letu 2017 pridelanega daleč največ sena in zelene krme za živali. Med preostalimi pridelki pa so na prvem mestu žita (4848.86 t), korenovke in gomoljnice (1767.9 t), zelenjadnice (1478.01 t) in grozdje (1312.32 t).

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je le-to največje pri svežih vrtninah, sadju in ne-mesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), v pridelavi pa prevladuje živinoreja oziroma travinje.

 

Politični okvir

Preskrbo s hrano in kmetijstvo bo Evropska komisija po letu 2020 bolj kot zdaj prepustiti državam članicam. Na ravni EU želi določiti le splošne pogoje, države članice pa naj bi same s svojim strateškim načrtom določile cilje in s katerimi ukrepi jih bodo dosegle.

Kakovostna preusmeritev je odvisna od nacionalne kmetijske politike. Zato je potreben temeljit premislek o potrebah in prioritetah v kmetijstvu, kamor sodi – poleg lokalnih in ekoloških živil - tudi vprašanje večje samooskrbe. Velike možnosti za nabavo bolj zdrave, kakovostne in varne hrane predstavlja tudi dosledno izvajanje in izboljšanje uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je obvezno za javni sektor.

Za okolje lahko veliko naredimo, če zmanjšamo število mesnih obrokov, na primer en dan v tednu brez mesa. Rastlinska hrana potrebuje za pridelavo 25x manj energije kot goveje meso in posledično spušča zaradi tega do 25-krat manj CO2 v zrak.

 

 

Vplivi na okolje

Najpomembnejši vplivi porabe živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko pridelavo in industrijsko predelavo. Vključujejo vplive kot so: poraba energije, poraba vode in nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, izpuste zaradi reje živali, rabo zemljišč ter vplive zaradi prevoza. Posredni vplivi porabe živil so manjši in so povezani z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem biorazgradljivih odpadkov in odpadne embalaže ter odpadne hrane.

Obstaja vrsta podatkov glede tega, kolikšen in kakšen vpliv povzročajo živila oziroma poraba hrane na okolje v celotni življenjski dobi. Eno od teh je prikazano v raziskavi »Environmental impacts of food consumption in Europe«. Izdelki v košarici, ki so bili izbrani kot reprezentativni za porabo v EU so: svinjina, govedina, perutnina, mleko, sir, maslo, kruh, sladkor, sončnično olje, oljčno olje, krompir, pomaranče, jabolka, mineralno vodo, pražena kava, pivo in vnaprej pripravljene jedi. Skupni rezultati kažejo, da za večino kategorij vplivov najbolj obremenjuje okolje pridelava mesnih izdelkov (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečnih izdelkov (sir, mleko in maslo). Predelava hrane in logistika je naslednja najpomembnejša faza v smislu vplivov na okolje zaradi njihove energetske intenzivnosti in s tem povezanih izpustov v ozračje. Kar zadeva fazo konca življenjske dobe pa čiščenje odpadnih voda povzroča okoljska bremena, povezana z evtrofnimi snovmi. Poleg tega je treba upoštevati tudi izgube hrane, ki se pojavijo v celotnem življenjskem ciklu, v smislu kmetijskih / industrijskih in domačih živilskih odpadkov, saj lahko znašajo do 60% začetne teže živil.

Eden od načinov zmanjševanja vplivov pridelave živil na okolje je preusmeritev na ekološko kmetijstvo, kjer so za to primerni pogoji. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne ter zdrave hrane.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:

  • Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2015, in
  • Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS:

  • SI-STAT podatkovni portal: Demografsko in socialno področje - Življenjska raven - Poraba v gospodinjstvih
  • SI-STAT podatkovni portal: Okolje in naravni viri, Kmetijstvo in ribištvo, Ekološko kmetovanje
  • Podatkovni portal SI-STAT: Demografsko in socialno področje – Življenjska raven – Poraba v gospodinjstvih: Porabljena sredstva in količine, Razpoložljiva sredstva in trajne potrošne dobrine. Povprečno porabljena denarna sredstva in struktura po klasifikaciji ECOICOP, tipu gospodinjstva, glavnem viru razpoložljivih sredstev.

 

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

 

Datum zajema podatkov za kazalec: 21. september 2018
 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

 

  • PG7-1: SI-STAT podatkovni portal: Demografsko in socialno področje - Življenjska raven - Poraba v gospodinjstvih. Podatki so prikazani za obdobje 2000-2015 (manjkata leti 2011, 2013 in 2014).
  • PG7-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev. Izdatki za življenjske potrebščine so razvrščeni po Evropski klasifikaciji individualne potrošnje po namenu – COICOP. Podatki so na voljo za obdobje 2000-2015 (manjkata leti 2011, 2012 in 2013). Tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki.
  • PG7-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Okolje in naravni viri, Kmetijstvo in ribištvo, Ekološko kmetovanje, za obdobje 2012 – 2017.
  • PG7-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Okolje in naravni viri, Kmetijstvo in ribištvo, Ekološko kmetovanje, za obdobje 2012 – 2017.

 

 

Metodologija obdelave podatkov:

Povprečna letna količina nabavljenih živil in pijač na člana gospodinjstva je prikazana v kilogramih. Povprečna letna porabljena denarna sredstva za hrano in brezalkoholne pijače na člana gospodinjstva so prikazana v EUR, ekološka pridelava pa v tonah.

 

  • Informacije o kakovosti:
    - Prednosti in slabosti kazalca:Podatki so del rednega zbiranja porabe v gospodinjstvih v Sloveniji, a le za količine, podatkov o kakovosti porabljenih živil v gospodinjstvih se za enkrat ne spremlja.
    - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
    - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2
    Časovna primerljivost: 2
    Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura

• Prva objava, Poraba v gospodinjstvih, Slovenija, SURS, 2015, https://www.stat.si/StatWeb/sl/News/Index/6259

• Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija, SURS, 2017 https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7464 in Aktualni podatki https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/77)

• Nekaj ščepcev podatkov o hrani, SURS, 2014

• Environmental impacts of food consumption in Europe avtorjev Bruno Notarnicolaa GiuseppeTassiellia Pietro AlexanderRenzullia ValentinaCastellanib S.Salab, objavljeno v Journal of Cleaner Production, Volume 140, Part 2, 1 January 2017, Pages 753-765 (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652616307570)

• Ekologi brez meja

• Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova

• Uredba o zelenem javnem naročanju, http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn

• Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80

• Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK), http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/akcijski_nacrt_razvoja_ekoloskega_kmetijstva_v_sloveniji/

• Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2017, http://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2017_splosno__priloge_1.pdf

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Uprava RS za varno hrano


Povezani kazalci