OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2015 znatno nižja kot leta 2000 in sicer SO2 za 98 %, NOx za 71 % in CO2 za 26 %. Glede na povprečje EU-28 sta bili leta 2014 v Sloveniji intenzivnosti NOx in CO2 višji, SO2 pa praktično enaka.


Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.


Grafi

Slika EN05-1: Gibanje intenzivnosti izpustov CO₂, NOₓ in SO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 1992-2015
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2017; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2017; Statistični urad Republike Slovenije, 2017; Ministrstvo za infrastrukturo, 2017.

Prikaži podatke

NOx int

SO2 int

CO2 int

NOx int

SO2 int

CO2 int

1992

100

100

100

0,03

0,29

11,42

1993

103,27

96,62

95,54

0,03

0,28

10,91

1994

107,20

97,64

96,43

0,03

0,28

11,01

1995

92,81

66,87

95,95

0,03

0,19

10,96

1996

94,45

66,26

90,54

0,03

0,19

10,34

1997

99,41

65,44

91,02

0,03

0,19

10,40

1998

97,64

59,23

90,84

0,03

0,17

10,38

1999

86,73

55,90

88,61

0,02

0,16

10,12

2000

93,39

53,83

92,30

0,03

0,15

10,54

2001

90,71

31,33

96,51

0,03

0,09

11,02

2002

93,44

29,88

92,96

0,03

0,09

10,62

2003

83,77

28,55

89,19

0,02

0,08

10,19

2004

71,76

23,18

90,31

0,02

0,07

10,32

2005

69,70

17,72

89,05

0,02

0,05

10,17

2006

68,71

5,12

87,07

0,02

0,01

9,94

2007

62,11

4,73

89,47

0,02

0,01

10,22

2008

60,38

4,23

84,20

0,02

0,01

9,62

2009

55,98

3,87

82,90

0,02

0,01

9,47

2010

55,95

3,20

81,50

0,02

0,01

9,31

2011

54,60

3,86

81,88

0,02

0,01

9,35

2012

52,68

3,65

79,80

0,02

0,01

9,11

2013

49,60

4,06

79,00

0,01

0,01

9,02

2014

46,04

3,33

76,15

0,01

0,01

8,70

2015

27,03

1,19

68,41

0,01

0,00

7,81

Slika EN05-2: Primerjava intenzivnosti izpustov CO₂, SO₂ in NOₓ med Slovenijo in EU-28 (EU-28=100%) za leti 2000 in 2014
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2017, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2017; Statistični urad Republike Slovenije, 2017; ETC-ACC ; Evropski statistični urad, 2017.

Prikaži podatke

2000

2014

CO2 int

129,09

120,06

SO2 int

452,07

102,47

NOx int

217,58

155,83


Cilji

Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso določeni, so pa na ravni države določeni cilji za izpuste teh snovi, ki so navedeni v kazalcih EN01 Izpusti TGP in EN09 Izpusti onesnaževal zraka, ki zahtevajo zmanjševanje izpustov.


Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah pri izpustih SO2, NOx in CO2 predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO2, NOx in CO2 so na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah leta 2015 znašali 3,4 kgSO2/toe, 7,8 kgNOx/toe in 7,8 tCO2/toe. V obdobju 1992–2015 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 99 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO2. Glede na leto 2000 se je intenzivnost zmanjšala za 98 %. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav, postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi ustavitve blokov 1 - 4 termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, delno tudi zaradi zaustavitev zgoraj navedenih enot (glej kazalec EN31 Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote). Nadaljnje zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na povprečje EU-28 je bila leta 2014 intenzivnost v Sloveniji višja za 2 %, medtem ko je bila leta 2000 višja za 452 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-28 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO2 na četrtem mestu, največje zmanjšanje je bilo doseženo v Latviji. V obdobju 2000-2014 se je intenzivnost izpustov SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NOx je bila leta 2015 za 73 % nižja kot leta 1992 ter za 71 % nižja kot leta 2000. Večje znižanje se je zgodilo v letih 2003 in 2004, kar lahko pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah. Dodatno se je intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje plinskih enot v isti termoelektrarni. Leta 2015 je k znižanju intenzivnosti prispeval zagon nove enote TEŠ 6, ki je opremljena s sistemom za čiščenje NOx iz dimnih plinov (deNOx). V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NOx še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o industrijskih emisijah (2010/75/EU), kar bo vplivalo na prenehanje obratovanja starih enot. V primerjavi s povprečjem EU-28 je bila intenzivnost izpustov NOx leta 2014 v Sloveniji za 56 % višja, v obdobju 2000-2014 pa se je odstopanje znižalo za 62 odstotnih točk. Velika razlika v intenzivnosti med EU-28 in Slovenijo je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto proizvedene električne energije.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO2, in sicer za 32 % v obdobju 1992-2015 ter za 26 % v obdobju 2000-2015. Po letu 2001, ko je bila intenzivnost le 3 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. Najbolj se je intenzivnost zmanjšala v zadnjem letu, kot posledica zagona enote TEŠ 6, ki ima višji izkoristek kot stare enote (43 % proti 33 % povprečnemu izkoristku starih blokov). Znižanje intenzivnosti skozi celotno obdobje je posledica izboljšanja povprečnega izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe premoga zaradi ustavitve blokov TEŠ 1 – 4 in TET, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z višjimi izkoristki (plinske enote) pričakuje nadaljnje padanje tega kazalca. Glede na EU-28 je bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2014 višja za 20 %, v obdobju 2000-2014 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-28 zmanjšala za 9 odstotnih točk.


Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih SO2, NOx (glej EN 09) in CO2 (glej EN01) - števec ter podatki o proizvodnji električne energije v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah na generatorju (1992-1995 – IJS (način izračuna energetskih bilanc, ki so bile uporabljene je podrobno predstavljen v opisu kazalca EN10 Raba končne energije), 1996 dalje – SURS) in podatek o proizvodnji toplote v TE-TO (1992-1999 – IJS, 2000 dalje – SURS)(imenovalec).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka – Bojan Rode (Onesnaževala zraka) in Tajda Mekinda Majaron (TGP); Statistični urad republike Slovenije - Mojca Suvorov, Jože Zalar.

Podatki za EU-28

Podatki o emisijah TGP in onesnaževal zraka za države EU-28 so zbrane v okviru evropskega tematskega centra za onesnaževanje zraka in ublažitev podnebnih sprememb (ETC-ACM). Podatki o izpustih onesnaževal so bili vzeti iz baze nacionalnih izpustov poročanih LRTAP konvenciji (»National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (LRTAP Convention)«), podatki o izpustih toplogrednih plinov pa iz baze nacionalnih izpustov poročanih UNFCCC (»National emissions reported to the UNFCCC and to the EU Greenhouse Gas Monitoring Mechanism«). Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so bile pridobljene na EUROSTAT (Transformation output – Main Conventional Thermal Power Stations – All products)

Datum zajema podatkov za kazalec: 30.5. 2017.
 

Cilji in pravna podlaga

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), podnebno-energetskem svežnja predpisov, Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, Direktivi 2001/81/ES o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (NEC direktiva) ter reviziji Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (http://www.unece.org/index.php?id=29858).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena v skupini za evidence izpustov in projekcije UNECE/EMEP (EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook – 2006).
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA (http://www.iea.org/textbase/nppdf/free/2004/statistics_manual.pdf). Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik izpustov snovi (SO2, NOx in CO2) in proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah (EUROSTAT koda 101121). Uporabljeni so izpusti sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF 1.A.1.a, NFR 1.A.1.a).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1.

Drugi viri in literatura

- SURS, 2017. Spletna aplikacija SI-STAT.

- TEŠ, 2017. spletna stran http://www.te-sostanj.si

- EU, 2010. Direkitva o industrijskih emisijah (2010/75/EU)


Povezani kazalci