KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Rezultati spremljanja svinca in kadmija v izbranih kategorijah živil v obdobju 2006-2009 kažejo, da dovoljene mejne vrednosti niso bile presežene. Kljub temu se je potrebno na podlagi izkušenj drugih držav EU še naprej zavzemati za njihovo redno spremljanje v živilih, saj prisotnost kovin v organizmih ljudi že v majhnih koncentracijah lahko povzroča škodljive učinke na zdravje.


Kazalec prikazuje spremljanje vsebnosti svinca (Pb), kadmija (Cd), živega srebra (Hg) in arzena (As) v živilih ter njihov negativni vpliv na zdravje ljudi.

Kovine, kot so kadmij, svinec, arzen in živo srebro, so v okolju naravno prisotne kot elementarne snovi (tla, voda, zrak). Pojavljajo se lahko v različnih koncentracijah in oblikah, kot anorganske spojine, kovinski kompleksi ali organske spojine. Njihov antropogeni izvor večinoma pripisujemo kmetijstvu, industriji ali prometu. Ta je problematičen predvsem zaradi vstopanja kovin v človekovo prehranjevalno verigo preko zaužitih živil. Vir kovin v živilih je lahko tudi njihovo skladiščenje (prenos iz embalaže) in procesiranje (predelava). Zato je pri skrbi za zdravje ljudi pomembno upoštevati tudi zmožnost akumulacije kovin v organizmu.

Svinec je onesnaževalo, ki deluje akutno ali kronično strupeno. Zaradi njegovih toksičnih učinkov je potrebno paziti, da z njim v stik ne prihajajo dojenčki in otroci do 6. leta starosti, ki so zaradi razvoja, presnovnih posebnosti, hitrejše absorpcije in večjega vnosa vode na enoto telesne teže še posebej ranljiva družbena skupina. Izpostavljenost svincu v zgodnjih fazah otrokovega razvoja je lahko vzrok za trajne nevrološke in psihološke spremembe, kot so nižji inteligenčni kvocient (IQ), spremembe obnašanja, slabša učna sposobnost, agresivnost, slabša motorična koordinacija. Svinec ima v razvoju človeka pomembno vlogo, saj vpliva na presnovo vitamina D, tvorbo hemoglobina, delovanje ledvic. Pri nosečnicah je svinec lahko vzrok za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka ter predporodno izpostavljenost ploda, v katerega svinec prehaja preko posteljice. Posledica prevelike vsebnosti svinca v telesu odraslega človeka je pojavljajoča se utrujenost, nespečnost, razdražljivost, glavobol, bolečine v sklepih, povišan krvni pritisk, zmanjšano število semenčic, motnje sluha. Nekatere študije so nakazale možnost, da vsebnost svinca v telesu lahko povzroča nastanek raka, zato ga IARC (International Agency on Research in Cancer) uvršča med verjetne dejavnike tveganja za rakave bolezni.

Kadmij je primarno toksičen za ledvice in jetra, od koder se izloča zelo počasi. Njegov biološki razpolovni čas je od 10 do 30 let. Še posebej so za izpostavljenost kadmiju občutljive ženske, pri katerih je moten metabolizem kalcija, česar posledica je osteomalacija (zmanjšana mineralizacija in mehčanje kosti) ali osteoporoza (izguba gostote in krhkost kosti). Za vnos kadmija v človeško telo s hrano ni zadostnih dokazov o njegovi rakotvornosti (karcenogenosti), kot tudi ne o genotoksičnosti, teratogenosti ali embriotoksičnosti. Na biorazpoložljivost, akumulacijo in posledično toksičnost v organizmu vpliva več dejavnikov, kot so prehranski status (nizke zaloge železa), zdravstveno stanje posameznika in določene bolezni.

Živo srebro je okoljsko onesnaževalo, ki se v hrani pojavlja v različnih kemijskih oblikah. Anorgansko živo srebro je manj toksično od organske oblike, to je metil-živega srebra. To je še posebej toksično za živčni sistem in razvijajoče možgane. Zato je izpostavljenost metil-živemu srebru še posebej nevarna v času nosečnosti.

Arzen se v organizmu veže na hemoglobin, druge beljakovine v plazmi in levkocite. Tako se prenese do različnih notranjih organov. Kronična izpostavljenost arzenu se lahko kaže v nevrotoksičnosti, težavah s srčno žilnim sistemom in ledvicami, pa tudi v karcenogenosti.


Grafi

Slika ZD15-1: Povprečna vsebnost svinca v nekaterih kategorijah živil v obdobju 2006-2009 v Sloveniji (v mg/kg) in mejne vrednosti za te kategorije
Viri:

Poročila o uradnem nadzoru Zdravstvenega inšpektorata RS nad živili in izdelki, ki prihajajo v stik z živili, za leta 2006, 2007, 2008 in 2009.

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 Mejna vrednost
listnata zelenjava mg/kg 0.03 0.03 0.03 0.03 0.3
druga zelenjava mg/kg 0.04 0.04 0.04 0.04 0.1
meso mg/kg 0.05 0.05 0.02 0.02 0.1
žita in izdelki iz njih mg/kg 0.075 0.067 0.084 0.032 0.2
Slika ZD15-2: Povprečna vsebnost kadmija v nekaterih kategorijah živil v obdobju 2006-2009 v Sloveniji (v mg/kg) in mejne vrednosti za te kategorije
Viri:

Poročila o uradnem nadzoru Zdravstvenega inšpektorata RS nad živili in izdelki, ki prihajajo v stik z živili, za leta 2006, 2007, 2008 in 2009.

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 Mejna vrednost
druga zelenjava mg/kg 0.012 0.012 0.021 0.032 0.1
meso mg/kg 0.01 0.012 0.015 np 0.1
žita in izdelki iz njih mg/kg 0.02 0.038 0.032 0.034 0.2
ribe in morski sadeži mg/kg np 0.043 0.016 0.055 0.1
listnata zelenjava mg/kg 0.07 0.042 0.059 0.058 0.3
Slika ZD15-3: Povprečni vnos kovin v telo pri odraslih v različnih evropskih državah v letu 2004
Viri:

Evropska komisija, Assessment of the dietary exposure to arsenic, cadmium, lead and mercury of the population of the EU member states, 2004.

Prikaži podatke
Portugalska Nemčija Italija Francija Finska Grčija Norveška Danska Združeno kraljestvo Švedska
Arzen µg/dan 0.001 37 310 135 15 0.045 / 64 66 101
Kadmij µg/teden 116 135 141 74.3 66 135 110 112 85 6.4
Svinec µg/dan 133 47 30 56.8 6 25 21 18 27 5
Živo srebro µg/teden 100.66 69.37 60.2 59.34 43.4 36.19 28.4 24.5 21.14 18.9
Belgija Nizozemska Irska
Arzen µg/dan 265 / 0.97
Kadmij µg/teden 114 176 2.73
Svinec µg/dan 31 / 1
Živo srebro µg/teden 19.4 12.6 9.59

Cilji

• zmanjšati vplive s težkimi kovinami onesnaženega zraka, vode in tal na prehranjevalno verigo,
• preprečevanje negativnih učinkov na zdravje ljudi, ki jih povezujemo z vsebnostjo kovin v živilih;
• zagotoviti redno spremljanje vsebnosti kadmija in svinca v nekaterih živilih, v skladu z določili Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, ki določa naslednje mejne vrednosti:
- listnata zelenjava: 0,3 mg/kg (svinec); 0,2 (mg/kg) (kadmij);
- druga zelenjava: 0,1 mg/kg (svinec); 0,05 (mg/kg) (kadmij);
- meso: 0,1 mg/kg (svinec); 0,05 (mg/kg) (kadmij);
- žita in izdelki iz njih: 0,2 mg/kg (svinec); 0,1 mg/kg (kadmij);
- ribe in morski sadeži: 0,1 mg/kg (le za kadmij), (1,0 oz. 0,05 mg/kg za živo srebro);

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO, JECFA) in pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) so za kovine določeni dopustni dnevni ali tedenski vnosi, ki imajo zaradi nezadostnih podatkov za oceno tveganja značaj začasnosti (PTD/WI – provisional tolerable daily/weekly intake). Ta predstavlja oceno dnevnega oz. tedenskega vnosa snovi preko celega življenja, ki ne pomeni upoštevanja vrednega tveganja za zdravje. Izraža se na kg telesne mase. Za kovine so določene naslednji PTD/WI vrednosti:
- Arzen: 15 µg/kg tm/teden (JECFA, 1988);
- Kadmij: 2,5 µg/kg tm/teden (EFSA, 2009);
- Svinec: 3,6 µg/kg tm/dan (EFSA, 2010);
- Metilno živo srebro: 1,6 µg/kg tm/dan (JECFA, 2003).


Meritve vsebnosti svinca v živilih so bile opravljene pri listnati in drugi zelenjavi, mesu in žitih ter izdelkih iz žit, saj le-ti poleg pitne vode največ prispevajo k vnosu svinca v organizem preko hrane (Lead, Codex (WHO), 1999). Rezultati meritev kažejo, da dovoljene mejne vrednosti za svinec v živilih v obdobju 2006-2009 v Sloveniji niso bile presežene.

Glavni vnos kadmija v organizem poteka preko hrane in pitne vode. Najvišje koncentracije kadmija so po zadnjih podatkih v morskih algah, ribah, morskih sadežih (školjkah, rakih, mehkužcih) in gobah, ki težke kovine naravno akumulirajo. Največ kadmija vnašamo v organizem preko žit in žitnih proizvodov, zelenjave (tudi svežih zelišč), oreščkov, stročnic in mesa ter mesnih izdelkov. Bolj kadmiju izpostavljene skupine ljudi so zato zaradi velike porabe predvsem vegetarijanci in veliki porabniki samoniklih gob (Cadmium, Codex (WHO), 1998, 2000, 2003). V obdobju 2006-2009 je pri vseh živilih, razen listnate zelenjave, vsebnost kadmija naraščala. Kljub temu dovoljene mejne vrednosti za kadmij v Sloveniji niso bile presežene.

Živo srebro se v hrani pojavlja v različnih kemijskih oblikah, najdemo ga predvsem v morskih ribah in morskih sadežih. Zaradi akumulacije v prehranjevalni verigi najdemo večje koncentracije živega srebra v večjih predatorskih ribah, kot sta na primer mečarica ali tuna. Take vrste rib tudi največ prispevajo k vnosu živega srebra v človeško telo.

Arzen je navzoč v vseh elementih okolja v anorganski ali organski obliki. Dnevni vnos arzena preko hrane je ocenjen med 0,1-1mg, k čemer največ prispevajo ribe in morski sadeži. Pri tem velja poudariti, da vsebujejo podzemne vode na nekaterih območjih naravno visoke koncentracije anorganskega arzena.

Učinki kovin, ki jih povezujemo z zdravjem ljudi, obremenilno vplivajo na prehranjevalno verigo, ki se preko živil konča pri človeku. Prisotnost kovin v živilih, bodisi rastlinskega ali živalskega izvora, je v glavnem posledica njihovega prehajanja iz obremenjenega naravnega okolja v organizme rastlin in živali (npr. pri živilih rastlinskega izvora se začne že v fazi pridelave). Preračunavanje ugotovljene vsebnosti kovin v živilu v možni vnos onesnaževala z zaužitjem hrane je kompleksen postopek, pri katerem se upošteva več faktorjev, od priprave živila do načinov prehranjevanja različnih populacijskih skupin (odraslih, šolskih in odraščajočih otrok ter dojenčkov). Pri ocenah prehranskega vnosa onesnaževal s hrano je potrebno upoštevati, da predstavljajo živila blago, ki se najhitreje giblje znotraj posamezne države ali v okviru mednarodne trgovine. Zato je zelo majhna verjetnost, da bi bili potrošniki, oziroma spremljana (občutljiva) populacija, dalj časa ali akutno izpostavljeni morebitno prisotnim višjim količinam onesnaževal v enem in istem živilu.

Oskrba z varno in prehransko ustrezno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi in potrošnikov, je temeljno vodilo nacionalne prehranske politike – kot usklajenega načrtovanja resornih ministrstev in strokovnih institucij - ter posredno enega najpomembnejših dejavnikov varovanja zdravja kot javnega interesa. Zato tudi vse aktivnosti oziroma ukrepe, namenjene preprečevanju negativnih učinkov, ki jih povezujemo z vsebnostjo kovin v živilih, razumemo kot del nacionalnega sistema varnosti živil/hrane (Kemikalije v okolju, 2007).


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAPE), WHO European action plan for food and nutrition policy 2007-2012, Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Poročila o uradnem nadzoru Zdravstvenega inšpektorata RS nad živili in izdelki, ki prihajajo v stik z živili, za leta 2006, 2007, 2008 in 2009.
- SURS, Statistični letopis.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS in Zdravstveni Inšpektorat RS oziroma od leta 2010 naprej Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober, november 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2006-2009.
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 določa mejne vrednosti za svinec, kadmij in živo srebro v tistih kategorijah živil, katerih uživanje lahko največ prispeva k celotni izpostavljenosti kovinam. Spremljanje skladnosti z določenimi mejnimi vrednostmi poteka preko uradnega nadzora. Uredba Komisije (ES) 333/2007 za potrebe uradnega nadzora določa metode vzorčenja in analitske metode. Za spremljanje ostankov kovin v proizvodih živalskega izvora velja Pravilnik o ukrepih monitoringa določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (Ur.l. RS št. 15/2004 s popravki), ki ima podlago v Direktivi Sveta (ES) 96/23/EC.
Podatkov, ki bi se namensko zbirali za potrebe ocenjevanja vnosa kovin ali drugih onesnaževal v človeško telo s hrano, v Sloveniji nimamo. Zato izpostavljenost oziroma vnos kovin preko hrane, ki je v grobem kombinacija podatkov o porabi posameznih živil (v g/dan/osebo) s podatki o dejanski vsebnosti kovin v živilu (v mg/kg živila), lahko le ocenimo. V te namene uporabljamo rezultate uradnega nadzora in monitoringa živil, ki ga glede na deljene pristojnosti izvajajo organi v sestavi Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vzorci živil, ki so odvzeti v okviru uradnega nadzora in monitoringa, so izbrani glede na zahteve Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 s spremembami o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Povprečna poraba živil pomeni dejansko zaužitje posameznih živil v slovenski populaciji. Podatki v Sloveniji trenutno še niso zbrani na tak način. Zato za potrebe ocen izpostavljenosti smiselno uporabljamo podatke iz rednih zbirk (SURS, Anketa o porabi v gospodinjstvih) ali podatke raziskav (IVZ RS, Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika zdravja, 2009).
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec prikazuje povprečno ugotovljeno vsebnost svinca in kadmija (v mg/kg) v združenih kategorijah živil za obdobje od 2006 do 2009, ki jo primerjamo z zakonsko določeno mejno vrednostjo (v mg/kg).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki se vsakoletno zbirajo na podlagi zakonodajne podlage.
Slabost: Podatkov o vsebnosti živega srebra in arzena je še premalo, da bi jih lahko reprezentativno prikazali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatkovne vrzeli v podatkovnem nizu)
Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)
Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Projekt ENHIS (The European Environment and Health Information System) - Exposure of children to chemical hazards in food.
Skrbnik podatkov: Evropska komisija ter Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO).
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. 9. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za leto 2004.
Uporabljeni so bili podatki iz poročil o varni hrani, ki jih izdaja Evropska komisija (Reports on tasks for scientific cooperation), na osnovi projekta SCOOP, ter podatki iz podatkovne baze GEMS/Food, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Projekt SCOOP o oceni izpostavljenosti hrane arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru za prebivalstvo držav članic EU se je pričel izvajati leta 2002, predstavljeni so podatki za leto 2004. Baza podatkov GEMS/Food vsebuje podatke o vnosu onesnaževal v hrano za obdobje 1971-2005 za nekatere države članice Evropske unije – podatki o vnosu kovin v hrano so na voljo od leta 1994 naprej, osvežujejo se letno. Slovenija v omenjene študije ni bila vključena.
Metodologija obdelave podatkov: Izpostavljenost se je ocenjevala glede na povprečni vnos posameznih kovin v hrano – pri arzenu in svincu se je upošteval povprečni dnevni vnos (µg/dan), pri kadmiju in živem srebru pa povprečni tedenski vnos (µg/teden).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Slabosti: Podatki so na voljo le za odrasle osebe. Države za izračun podatkov uporabljajo različne metodologije, zato se lahko ti med seboj precej razlikujejo in zato niso neposredno primerljivi. Podatki so med seboj primerljivi le za posamezna leta, ne moremo pa opazovati trenda v času.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Manj zanesljivi podatki, metodologije za izračun različne.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 3 (uporaba različnih metodologij)
Časovna primerljivost: 2 (ne moremo opazovati trenda v času)
Prostorska primerljivost: 2 (v raziskavo vključenih le nekatere države)

Drugi viri in literatura

- Assessment of the dietary exposure to arsenic, cadmium, lead and mercury of the population of the EU member states. Bruselj, Evropska komisija, Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov, 2004 (SCOOP task 3.2.11).
- Cadmium, Codex (WHO), 1998, 2000, 2003.
- ENHIS, 2010. Exposure of children to chemical hazards in food.
- Kemikalije v okolju, 2007. Statistični urad RS.
- Lead, Codex (WHO), 1999.
- Opinion of the Scientific Panel on Contaminants in the Food Chain on a request from the Commission related to mercury and methylmercury in food. The EFSA Journal (2004) 34, 1-14.
- Scientific Opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain on a request from the European Commission on cadmium in food. The EFSA Journal (2009) 980, 1-139.