KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2017 znašal 1.059 GWh, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa 146 kt. V primerjavi z letom prej je bilo zmanjšanje rabe energije, doseženo v letu 2017, večje za 10 %, zmanjšanje emisije CO2 pa za 41 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2017 7 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 39 kt ali 21 %. Kljub temu, da kumulativni prihranek končne energije presega ciljne vrednosti, pa še vedno zaostaja za načrtovanim v AN URE.


Kazalec izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje emisije CO2 v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje emisije CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisije CO2.


Grafi

Slika PO10-1: Kumulativno zmanjšanje emisije CO2 z ukrepi v javnem sektorju v obdobju 2011−2017, pričakovana vrednost kazalca leta 2018 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Pričakovana vrednost kazalca leta 2018

Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2017

2011

0

2012

3,79

3,79

2013

11,29

15,69

2014

18,79

21,76

2015

26,29

25,36

2016

33,79

25,93

2017

41,29

28,83

28,83

2018

48,79

34,43

2019

56,29

2020

63,79

Slika PO10-2: Kumulativni prihranek končne energije z ukrepi v javnem sektorju v obdobju 2011−2017, pričakovana vrednost kazalca leta 2018 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Pričakovana vrednost kazalca leta 2018

Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2017

2011

0

2012

10,23

10,23

2013

47,73

57,41

2014

85,23

91,22

2015

122,73

112,67

2016

160,23

114,39

2017

197,73

128,17

128,17

2018

235,23

148,39

2019

272,73

2020

310,23


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje rabe energije in s tem emisije CO2 v stanovanjskem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Cilja, zastavljena v OP TGP, sta v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 1.106 GWh oz. v povprečju letno za 138 GWh in kumulativno zmanjšanje emisije CO2 za 221 kt oz. v povprečju letno za 28 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020. Cilji za zmanjšanje rabe energije v stanovanjskem sektorju so opredeljeni tudi v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN URE), in sicer naj bi Eko sklad v obdobju 2014-2020 zagotovil 262 GWh prihrankov končne energije letno*1, od tega predvidoma 242 GWh v gospodinjstvih.

Opomba:

*1   V AN-URE 2020 je do konca leta 2020 predvidenih 1.357 GWh prihranka končne energije v gospodinjstvih, vendar so v prihrankih upoštevani učinki vseh ukrepov, ne samo tistih, ki bodo podprti z nepovratnimi sredstvi.


Leta 2017 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 157,2 GWh, emisije CO2 pa za 25,4 kt, kar je 10 oz. 41 % več kot leto prej. Velika večina tako prihranka končne energije (87 %) kot tudi zmanjšanja emisije CO2 (67 %) je bila pri tem dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev Eko sklada se je sicer leta 2017 ponovno zmanjšal, s 17,1 milijoni evrov je bil glede na leto prej manjši za skoraj petino. Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2017, je ob koncu leta 2017 znašal 1.059 GWh*1 in je za 71,9 GWh (7 %) presegal indikativni letni cilj. Nekoliko drugače je bilo pri kumulativnem zmanjšanju emisije CO2, ki je leta 2017 znašalo 146 kt in je s tem za 39 kt (21 %) zaostajalo za indikativnim letnim ciljem.

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Nepovratna sredstva za naložbe v OVE je mogoče pridobiti tudi v okviru Programa razvoja podeželja*2, vendar o učinkih teh naložb ni podatkov.

Da bi dosegli cilj za kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2013−2020, ki je 1.106 GWh, bo treba v prihodnje rabo končne energije v stanovanjskem sektorju vsako leto zmanjšati za 114 GWh, kar je 27 % manj od prihranka iz leta 2017. Za doseganje cilja pri kumulativnem zmanjšanju emisije CO2 pa bo treba vsako leto doseči skoraj 41 kt manjšo emisijo CO2, to pa je skoraj dve tretjini več od doseženega zmanjšanja emisije v letu 2017.

Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da se bo zmanjševanje rabe končne energije in s tem posledično tudi emisije CO2 v stanovanjskem sektorju nadaljevalo, vendar pa bo treba za doseganje ciljev, zlasti cilja zmanjšanja emisije CO2, nekoliko intenzivirati prizadevanja in zagotoviti izvajanje načrtovanih ukrepov v načrtovanem obsegu v okviru AN URE, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti. V primeru, da bi se izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v obdobju 2018−2020 nadaljevalo z intenzivnostjo iz leta 2017, bi bili leta 2020 prihranki energije 9 % nad ciljem, pri zmanjšanju emisije CO2 pa bi za ciljem zaostajali 17 %. Prvi podatki o nepovratnih subvencijah Eko sklada za leto 2018 kažejo, da so bili doseženi prihranki v primerjavi z letom 2017 še nekoliko večji, in sicer za 22 %, zmanjšanje emisije CO2 pa je bilo večje za četrtino. Znesek izplačanih nepovratnih sredstev Eko sklada se je povečal na 24,2 milijona evrov, kar je kar 41 % več kot leto prej.

Opombi:

*1   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja emisije CO2, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena. V izračunih za leti 2016 in 2017 niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada.

*2   Sredstva se črpajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).



TWITTER