KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2024 znašal 10,7 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2024 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19,3 odstotnih točk oz. za približno 3,2 odstotne točke na leto.

Neutral

Slovenska gospodinjstva največji delež izdatkov za življenjske potrebščine namenjajo prevozu, stanovanju ter hrani in brezalkoholnim pijačam, pri čemer je delež izdatkov za prevoz  najvišji v EU. Energetska revščina se zmanjšuje, vendar še vedno prizadene skoraj 7 % gospodinjstev oziroma 100.000 prebivalcev. Hkrati se povečuje delež gospodinjstev, ki težko shajajo z dohodki. Gospodinjstva so tudi pomemben vir nekaterih onesnaževal zraka, zlasti CO2 in prašnih delcev PM2,5 in PM10.

Neutral

V obdobju 2004–2025 je bila med mestnimi območji izpostavljenost prebivalstva ozonu največja na Primorskem, zlasti v Kopru in Novi Gorici. Vrednosti kazalca SOMO35 med leti precej nihajo, zato jasnega dolgoročnega trenda zmanjševanja izpostavljenosti ni mogoče razbrati. 

Good

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako pri moških kot pri ženskah. Leta 2024 je bila s povprečno vrednostjo 82,1 leta nekoliko višja od povprečja EU (81,5 leta), za moške 79,5 leta, za ženske pa 84,7 leta.  

Neutral

Izpostavljenost otrok delcem PM₁₀ v izbranih slovenskih mestih se je zmanjšala: leta 2019 je bilo 53 % otrok izpostavljenih povprečnim letnim koncentracijam med 31 in 40 µg/m³, leta 2025 pa je bilo 80 % otrok izpostavljenih koncentracijam do 20 µg/m³. Kljub izboljšanju koncentracije na nekaterih območjih še vedno presegajo priporočeno letno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 (15 µg/m³), zato je nadaljnje zmanjševanje onesnaženosti zraka pomembno za varovanje zdravja otrok.

Neutral

Leta 2025 je bil na izbranih območjih Slovenije (upravne enote Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje) delež bolnišničnih sprejemov zaradi astme največji pri otrocih, starih od 5 do 9 let (12 sprejemov), medtem ko je v obdobju 2020–2024 po stopnji bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopala občina Kostel. Čeprav je bil leta 2019 delež prebivalcev, starih 15 let ali več, ki so poročali o astmi, v Sloveniji nižji od povprečja EU (4,8 % v primerjavi s 5,7 %), astma v Sloveniji ostaja pomemben zdravstveni problem pri otrocih.