KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022).

Good

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2023 znašali 166 gCO2/kWh. V obdobju 1992–2023 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 62,4 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2023 v Sloveniji nižja za 19,8 %.

Good

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2024 znašal 18,4 %. Glede na leto prej se ni spremenil. Rast OVE je zelo počasna in ni zadostna za doseganje ciljev na tem področju.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.

 

Bad

Intenzivnost izpustov TGP goriv in energije v prometu v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,9 % nižja od izhodiščne vrednosti iz leta 2010, kar je 2,1 odstotne točke manj od ciljnega zmanjšanja. Intenzivnost se znižuje, vendar prepočasi. Največji prispevek k zmanjšanju intenzivnosti ima primešavanje biogoriv, medtem ko vpliv elektrike ostaja majhen. Na ravni EU sta Švedska in Finska dosegli največje zmanjšanje, medtem ko je deset drugih držav zmanjšalo intenzivnost za vsaj 6 %.