KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.

Neutral

Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.

Neutral

Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO2 pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO2 ekv, kar pomeni, da je bil sektor neto ponor. V primerjavi z letom 2005 je bila velikost neto ponora manjša za 41 %, predvsem zaradi posledic naravnih motenj v gozdovih in povečanega obsega poseka v preteklem desetletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2025 zmanjšal za približno 13 % glede na leto 2024, delež sanitarnega poseka pa je ostal visok in je znašal okoli 32 % skupnega evidentiranega poseka.

Neutral

Glede na kratkoročno projekcijo so bili leta 2025 izpusti ESR 0,6 % višji od dejanskih izpustov leta 2024. Razliko lahko pripišemo predvsem sektorjema industrije in prometa, v manjši meri pa tudi sektorju proizvodnje električne energije in toplote ter sektorju široke rabe. V primerjavi z letnim ciljem za leto 2025 po Uredbi (EU) 2023/857 so bili izpusti višji za 318 kt CO2 ekv oz. 3,1 %, v primerjavi z indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa so bili višji za 934 kt CO2 ekv oz. 9,7 %.