Leta 2022 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4,2 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2023 predstavljala 247 €/toe, kar je za 4 % več kot leto prej, a še vedno 17 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2023. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2023 za 3,6 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

S povečevanjem deleža električnih osebnih vozil so se izpusti CO₂ v letih 2022 in 2023 zmanjšali, v letu 2024 pa zaradi znižanja deleža nekoliko povečali v primerjavi z letom prej. Zaostanek za ciljno vrednostjo je skoraj 34-odstoten.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej povečali. V letu 2023 so se povprečni izpusti zmanjšali nazaj na približno raven iz leta 2021. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.