Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2024 predstavljala 250 €/toe, kar je za 1 % več kot leto prej, a še vedno 15 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2024. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2024 za 0,7 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Glede na kratkoročno projekcijo so bili leta 2025 izpusti ESR 0,6 % višji od dejanskih izpustov leta 2024. Razliko lahko pripišemo predvsem sektorjema industrije in prometa, v manjši meri pa tudi sektorju proizvodnje električne energije in toplote ter sektorju široke rabe. V primerjavi z letnim ciljem za leto 2025 po Uredbi (EU) 2023/857 so bili izpusti višji za 318 kt CO₂ ekv oz. 3,1 %, v primerjavi z indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa so bili višji za 934 kt CO₂ ekv oz. 9,7 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.