Leta 2024 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostajata deleža pri proizvodnji toplote in hladu ter v prometu.

Leta 2024 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 1,8 % v primerjavi z letom prej. Glede na letni cilj iz Uredbe (EU) so bili kljub temu še vedno nižji, za 0,4 % oz. za 41 kt. NEPN 2024 določa za leto 2030 ambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov neETS kot Uredba (EU). Primerjava z indikativno trajektorijo do tega cilja, ki se začne v letu 2021, kaže, da so bili izpusti leta 2024 za 5 odstotnih točk nad njo.

Raba primarne energije je leta 2023 znašala 6.071 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4,1 %. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja rabe končne energije, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom 2022, predvsem zaradi boljših hidroloških razmer, večja. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 nižja za 604 ktoe (- 9 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 364 ktoe (- 5,6 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše med njimi so se zgodile v letih 2003, 2013, 2017 in 2022. Suša večje jakosti se pojavlja čedalje pogosteje ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.

Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005.