KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi.

Neutral

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2024 predstavljala 250 €/toe, kar je za 1 % več kot leto prej, a še vedno 15 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2024. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2024 za 0,7 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Neutral

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Neutral

Raba končne energije je leta 2024 znašala 4.594 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 %. Do zmanjšanja je prišlo samo v gospodinjstvih, za 1,6 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba končne energije povečala: v industriji za manj kot odstotek, v storitvah za 2,8 %, ter največ, za 5,3 % v prometu. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (- 3,7 %), s čimer je bila indikativna letna vrednost dosežena.

Bad

Specifični izpusti CO₂ novih osebnih vozil so leta 2024 znašali 127 g CO₂/km, leta 2025 pa so se zmanjšali na 117 g CO₂/km. K zmanjšanju je pomembno prispevalo povečanje deleža električnih osebnih vozil. Kljub temu ciljna vrednost za obdobje 2025–2029, ki znaša 93,6 g CO₂/km, še ni bila dosežena.

Leta 2024 so povprečni CO₂ izpusti vseh osebnih vozil znašali 157,5 g CO₂/km in so se glede na leto 2023 le minimalno spremenili. Ciljna vrednost za leto 2020, določena pri 152 g CO₂/km, tako še vedno ni bila dosežena.