Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2024 znašal 10,7 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2024 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19,3 odstotnih točk oz. za približno 3,2 odstotne točke na leto.

Skupni letni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je leta 2025 znašal 1.319 GWh, skupno letno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 306 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 39 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa celo za 45 %. Nižje vrednosti so bile dosežene samo v obdobju pred letom 2019. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Indikativni vrednosti leta 2025 nista bili doseženi.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Glede na kratkoročno projekcijo so bili leta 2025 izpusti ESR 0,6 % višji od dejanskih izpustov leta 2024. Razliko lahko pripišemo predvsem sektorjema industrije in prometa, v manjši meri pa tudi sektorju proizvodnje električne energije in toplote ter sektorju široke rabe. V primerjavi z letnim ciljem za leto 2025 po Uredbi (EU) 2023/857 so bili izpusti višji za 318 kt CO₂ ekv oz. 3,1 %, v primerjavi z indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa so bili višji za 934 kt CO₂ ekv oz. 9,7 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.