Leta 2023 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 65 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež minimalno zvišal. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 3,5 odstotne točke.

Slovenija je v zadnjem desetletju močno izboljšala indeks eko-inovacij, predvsem zaradi rasti znanstvenih publikacij, vendar še vedno ostaja nekoliko pod povprečjem EU, saj se je zmanjšalo število patentov in izvoz okoljskega blaga ter storitev. Kljub napredku je razkorak z EU v letu 2024 predstavljal 4,7 %.

Indeks vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,5, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2023 znašali 166 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2023 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 62,4 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2023 v Sloveniji nižja za 19,8 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.