KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2020 znašal 34,4 evro centov subvencije za 1 evro investicije in je za letno ciljno vrednostjo zaostajal za 1,1 evro centa. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,2 evro centa subvencije manj, k čemur je pripomoglo zmanjšanje finančnega vzvoda spodbud Eko sklada za 4,1 evro cente. Po trenutno dostopnih podatkih, se bo zaradi spodbud Eko sklada finančni vzvod tudi leta 2021 znižal, in sicer na 32,8 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije.

Bad

Do leta 2020 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 228 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 56 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem za letnima ciljnima vrednostima zaostajali za 26 oz. 12 %. Cilja za leto 2020 tako nista bila dosežena, kar je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017. Zanimanje za kohezijska sredstva se je v letu 2021 povečalo, tudi zaradi sofinanciranja izdelave projektne dokumentacije iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER).

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2020 znašala 1,84 milijona m2 površin, kar presega letni cilj za 3 %. Cilj za leto 2020 je bil tako dosežen. Leta 2020 je bilo prenovljenih 127.000 m2 površin, kar je skoraj tretjino manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju.

Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO2/mio EUR1995, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %.

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2020 znašal 1.750 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 273 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 10 %, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 6 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2020 25 %, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 2 % nad letno ciljno vrednostjo. Cilja za leto 2020 sta bila tako dosežena. Že drugo leto zapored je bila dosežena tudi ciljna vrednost iz AN URE.

Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2020 v primerjavi z letom prej znižal za 0,9 odstotne točke in je znašal 56,4 %, kar je najnižja vrednost v obdobju 2013−2020. K znižanju je pripomoglo predvsem 2-odstotno zmanjšanje rabe OVE, ki je bilo posledica zmanjšanja deleža OVE v gospodinjstvih, ta se je leta 2020 znižal za 1,3 odstotne točke, na 65 %. Zaostanek za letno ciljno vrednostjo je znašal 4,6 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen.


SLEDI NAM

TWITTER