Od leta 2017 se je raba biogoriv v prometu začela povečevati, saj so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. V letu 2020 je bil tako dosežen 10,9 % delež OVE v prometu. Biogoriva so k temu deležu prispevala 94 %, pri čemer so v izračunu deleža OVE nekatera biogoriva pomnožena z multiplikativnimi faktorji. V rabi energije v prometu so biogoriva leta 2020 predstavljala slabih 6 %, pri čemer je bila 1/6 naprednih biogoriv. 

Višina zaračunanih prometnih stroškov je v Sloveniji glede na evropsko povprečje razmeroma nizka. Medtem ko se vrednosti zaračunanih stroškov v cestnem tovornem prometnem podsistemu gibljejo nekje v povprečju, so v železniškem tovornem prometnem podsistemu precej pod povprečjem ostalih evropskih držav.

Na znižanje izpustov SO₂ iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih (od leta 2009 je ta 10 mg/kg) tako za motorne bencine kot za dizelsko gorivo). Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2015 ni bila presežena niti v Sloveniji niti v EU-28, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, koncentracija benzena v motornih bencinih pa je nižja od predpisane vrednosti (1 % V/V). 

Specifični izpusti CO₂  v cestnem prevozu EU upadajo od leta 1995 dalje, predvsem zaradi učinkovitejše rabe goriv osebnih avtomobilov. Nova uredba EU je še zaostrila standarde za izpuste iz novih osebnih avtomobilov (95 g/km izpustov CO₂ pri novih vozilih do leta 2020), kar bo še dodatno zmanjšalo izpuste CO₂. Specifična energijska učinkovitost v cestnem tovornem prevozu se je izboljšala, vendar cestni prevoz še zmeraj porabi bistveno več energije kot železniški ali pomorski tovorni prevoz.