KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

V Sloveniji so koncentracije celokupnega arzena v krvi, urinu in materinem mleku nizke in primerljive s koncentracijami po svetu. Dolgoročne vsebnosti arzena bo mogoče v bioloških vzorcih spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni humani biomonitoring na nacionalni ravni.

Neutral

Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi.

Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne in v obdobju noči izpostavljenih okoli 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. V urbanih območjih se število izpostavljenih prebivalcev hrupu cestnega prometa ni zmanjšalo. Število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je ostalo na enaki ravni kot leta 2012 in je ocenjeno na 64.000.

Good

Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oz. prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest.

Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih železniških prog izven urbanih območij in so izpostavljeni hrupu železniškega prometa, se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih okoli 7.000 prebivalcev, v obdobju noči pa približno 10.700 prebivalcev. Število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa železniškega prometa se med letoma 2012 in 2017 ni zmanjšalo.

Bad

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Neutral

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Predvsem v prvem trimesečju pa opažamo zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše. V obdobju 1961–2020 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Bad

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2022 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za konec poletja in začetek jeseni. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča intenziteta hidroloških suš.

Bad

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.

Neutral

Monitoring pitne vode se je  v letu 2021 izvajal pri 94,6 % prebivalcev Slovenije, na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 873 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključno na 23 manjših, ki oskrbujejo tudi javne objekte. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (90,0 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode.


SLEDI NAM

TWITTER