KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Neutral

Ocenjeni povprečni dolgodobni vnosi kovin (svinca, kadmija in živega srebra) v človeško telo s hrano pri odraslih prebivalcih Slovenije ne presegajo referenčnih točk (BMDL) oziroma na zdravju temelječih smernih vrednosti (dopustnih dnevnih/tedenskih vnosov), pri otrocih pa so pri svincu in kadmiju v povprečju, podobno kot to velja za EU, lahko preseženi.

Neutral

Koncentracija dioksinov v človeškem mleku je v Sloveniji nizka in primerljiva s koncentracijami v sosednjih državah. Dolgoročne vsebnosti dioksinov v človeškem mleku bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.

Neutral

Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in deležno posebne sanacije s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. Prevalenčna študija vsebnosti svinca v krvi otrok iz Mežiške doline je v letu 2018 pokazala celo višje vrednosti, kot študija izvedena leta 2013.

Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2017–2021). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 32/100.000 prebivalcev v letu 2021. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v zadnjih dveh letih  močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.

Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen.

Neutral

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki s kroničnimi obolenji (srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen, debelost). V letu 2020 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov se je v letu 2020 število umrlih povečalo za 6 % ni bilo pa statistično značilno. V letu 2020  je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 55 umrlih/dan, ter 51 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.

Bad

Zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, ČNB,  vsako leto umre približno 2,5 milijona ljudi.

ČNB oziroma infekcijska driska je večji problem v manj razvitih državah, vendar se tudi v razvitih državah pojavi po ena epizoda ČNB na prebivalca letno (Infekcijske bolezni, Tomažič J, Strle F).

Incidenco črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.

Neutral

Tako v Sloveniji kot v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva višanje povprečne temperature zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Teža izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze.