Učinkovitost rabe energije v prometu se izboljšuje, vendar prepočasi, saj se je v obdobju 2000-2019 izboljšala le za 11 %. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, kjer se je učinkovitost poslabšala.

V gospodinjstvih se je učinkovitost rabe energije v enakem obdobju izboljšala za 33 % zlasti na račun izboljšanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje. Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj.

Deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi pa stagnira, kar je razvidno iz okoljsko usmerjenega obnašanja gospodinjstev oz. v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo. Prisoten je velik potencial zmanjševanja končne porabe energije v gospodinjstvih z razvijanjem okoljsko usmerjenega obnašanja oz. pozitivnih navad pri rabi energije.

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Predvsem v prvem trimesečju pa opažamo zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše. V obdobju 1961–2020 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Skupne emisije predhodnikov ozona (NO_x, NMVOC, CO, CH₄) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NO_x za leto 2010, za CH₄ pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012.