Kazalnik zmanjšanje izpustov CO₂ in rabe energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju prikazuje skupno letno zmanjšanje izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji skupni letni prihranek^[1] končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

[1]     Skupno letno zmanjšanje oz. skupni letni prihranki so prihranki, ki vključujejo nove letne prihranke in prihranke, ki so bili v tem letu posledica izvedbe ukrepov iz prejšnjih let.

Leta 2025 je bilo z ukrepi URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 189,3 GWh,^[1]2 pa za 42,9 kt. Glede na prejšnje leto je prišlo do bistvenega zmanjšanja; prihranek energije se je zmanjšal za 39 %, izpusti CO₂ pa za 45 %. Nižje vrednosti so bile dosežene samo v obdobju pred letom 2019. Skupni letni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2021−2025, je ob koncu leta 2025 znašal 1.319 GWh, skupno letno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 306 kt. Indikativni letni vrednosti, zastavljeni v skladu s projekcijami iz NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov, leta 2025 tako nista bili doseženi, zaostanek je znašal 5,9 % pri prihrankih energije in 7,4 % pri izpustih CO₂.

Zmanjšanje rabe energije in izpustov CO₂ v stanovanjskem sektorju spremljamo od leta 2010, saj so bili na tem področju cilji zastavljeni že za leto 2020. Glede na celotno obdobje med letoma 2010 in 2025, je bilo v obdobju 2021–2025 v povprečju doseženo večje zmanjšanje rabe energije in izpustov CO₂. Letno povprečje doseženih prihrankov energije je v obdobju 2021–2025 znašalo 263,8 GWh, s čimer je bilo za 38 % višje od letnega povprečja celotnega obdobja, letno povprečje doseženega zmanjšanja izpustov pa je bilo s 61,3 kt CO₂ od letnega povprečja celotnega obdobja višje za 69 %. K temu je zlasti prispevala sprememba strukture ukrepov, ki jih z nepovratnimi sredstvi podpira Eko sklad, po letu 2020, saj so v obdobju 2021–2025 OVE ukrepi po številu predstavljali 58 % vseh ukrepov, po prihranku energije 69 %, po zmanjšanju izpustov pa celo 85 %. Številsko letna izvedba ukrepov rabe OVE presega ukrepe URE od vključno leta 2018 dalje, vendar se je ta razlika v letu 2025 glede na predhodni dve leti bistveno zmanjšala. Tega leta so OVE ukrepi predstavljali samo dobro polovico vseh ukrepov, še vseeno pa so prispevali kar dve tretjini prihranka energije in 86 % zmanjšanja izpustov CO₂.

Velika večina tako prihranka končne energije kot tudi zmanjšanja izpustov CO₂, v obdobju 2020–2024 med 94 in 98 %, leta 2025 pa 92 %, je bila dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in rabe OVE leta 2025, je znašal 56,8 milijonov evrov in je bil glede na leto prej višji za 2,5 %, vendar je Eko sklad z njim podprl izvedbo naložb s skoraj četrtino manjšo vrednostjo kot leto prej, in sicer v višini 212 milijonov evrov. Bistveno so se zmanjšali tudi doseženi prihranki energije, za 42 %, in doseženo zmanjšanje izpustov CO₂, za 47 %. Zmanjšanje je posledica tako zmanjšanja števila ukrepov za več kot petino, obenem pa je bilo med ukrepi bistveno več takih, izvedenih v okviru pozivov za zmanjševanje energetske revščine (pozivi ZER, ZER 2024) – ti ukrepi so pri Eko skladu v prihrankih energije in zmanjšanju izpustov upoštevani od vključno leta 2024 dalje. Ukrepi za zmanjševanje energetske revščine zvišujejo finančni vzvod, k njegovemu zvišanju pa so prispevale tudi višje stopnje sofinanciranja ukrepov v pozivu 114SUB-OB24, s katerimi želi Eko sklad pritegniti več vlagateljev. Finančni vzvod ukrepov v gospodinjstvu je bil leta 2024 tako 20, leto kasneje pa 27 evro centov spodbude za 1 evro investicije. Struktura ukrepov je bila v pri tem v letih 2024 in 2025 podobna. Glede na število je bilo leta 2025 podprtih največ toplotnih črpalk (38 %), ukrepov prezračevanja (30 %), ter kurilnih naprav na lesno biomaso in ukrepov toplotne izolacije ovoja (oboje po 11 %). Se je pa v primerjavi z letom prej močno zmanjšal delež toplotnih črpalk, v letu 2024 je bil kar 55-odstoten, kar je tudi prispevalo k nižjemu zmanjšanju rabe energije in izpustov CO₂.

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Vključeni so bili tudi učinki projekta energetske prenove večstanovanjske stavbe v javni lasti, ki je bil izveden leta 2025 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Največji skupni prihranek energije, v okviru vseh programov, je bil dosežen leta 2023. Izvajanje ukrepov v gospodinjstvih preko Eko sklada in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance pomembno prispeva tudi k doseganju ciljev iz 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED) (za podrobnosti glej kazalnik [PO36] Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti).

Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO₂ in prihranki energije na splošno vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije.^[2] Poleg tega podatke o zmanjšanju izpustov CO₂ ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 8. člena EED. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, z NEPN 2024 sta v stavbah predvidena 20-odstotno zmanjšanje rabe energije glede na leto 2020 in 70-odstotno zmanjšanje izpustov CO₂ glede na leto 2005 (za podrobnosti glej kazalnik [PO12] Raba končne energije, izpusti CO₂ in delež OVE v stavbah), je v prihodnje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz NEPN 2024 in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti.

[1]     Podatki za shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance so preliminarni. Za projekt, izveden v okviru NOO, so na voljo samo podatki o prihranku primarne energije, ki so bili za potrebe kazalnika preračunani na raven rabe končne energije s pomočjo ocene faktorja primarne energije.

[2]     Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).