V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo skoraj 74 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.
Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2024 izgubilo 48 % vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji polovici držav.
Kazalnik razdeli oskrbo z energijo v Sloveniji (primarno energije) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje), ki je enaka porabljeni energiji (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na rabo končne energije (ne-energetska in energetska raba). Kazalnik prikazuje tudi učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Tako dobimo sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med večjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje.
SURS, IJS-CEU
| Končna raba energije [%] | Izguba v omrežjih [%] | Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju [%] | Izguba v pretvorbi [%] | |
|---|---|---|---|---|
| 2000 | 70,82 | 1,42 | 1,43 | 26,32 |
| 2001 | 71,13 | 1,23 | 1,44 | 26,20 |
| 2002 | 69,61 | 1,25 | 1,44 | 27,70 |
| 2003 | 71,66 | 1,53 | 1,46 | 25,35 |
| 2004 | 71,66 | 1,48 | 1,47 | 25,39 |
| 2005 | 71,57 | 1,64 | 1,40 | 25,39 |
| 2006 | 71,94 | 1,47 | 1,46 | 25,13 |
| 2007 | 71,47 | 1,48 | 1,45 | 25,60 |
| 2008 | 71,83 | 1,28 | 1,42 | 25,47 |
| 2009 | 70,74 | 1,50 | 1,55 | 26,21 |
| 2010 | 71,11 | 1,65 | 1,62 | 25,62 |
| 2011 | 69,93 | 1,45 | 1,57 | 27,06 |
| 2012 | 71,11 | 1,55 | 1,66 | 25,68 |
| 2013 | 71,35 | 1,53 | 1,71 | 25,41 |
| 2014 | 70,63 | 1,53 | 1,69 | 26,15 |
| 2015 | 73,07 | 1,57 | 1,66 | 23,71 |
| 2016 | 73,42 | 1,55 | 1,62 | 23,41 |
| 2017 | 72,42 | 1,56 | 1,58 | 24,45 |
| 2018 | 73,55 | 1,53 | 1,58 | 23,33 |
| 2019 | 73,37 | 1,49 | 1,64 | 23,50 |
| 2020 | 70,42 | 1,55 | 1,86 | 26,17 |
| 2021 | 73,44 | 1,51 | 1,79 | 23,27 |
| 2022 | 74,93 | 1,59 | 1,62 | 21,87 |
| 2023 | 73,47 | 1,52 | 1,65 | 23,36 |
| 2024 | 73,71 | 1,60 | 1,73 | 22,96 |
SURS, IJS-CEU
| Poraba goriv v TE in TE-TO [ktoe] | Proizvodnja el. en. na generatorju [ktoe] | Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote [ktoe] | Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote [%] | |
|---|---|---|---|---|
| 2000 | 1365,75 | 432,42 | 586,14 | 42,92 |
| 2001 | 1484,96 | 465,52 | 618,98 | 41,68 |
| 2002 | 1559,58 | 495,10 | 642,78 | 41,21 |
| 2003 | 1488,92 | 486,41 | 643,10 | 43,19 |
| 2004 | 1504,30 | 491,75 | 653,04 | 43,41 |
| 2005 | 1507,83 | 496,30 | 665,98 | 44,17 |
| 2006 | 1553,65 | 513,84 | 680,84 | 43,82 |
| 2007 | 1596,11 | 522,96 | 684,63 | 42,89 |
| 2008 | 1604,75 | 525,11 | 698,68 | 43,54 |
| 2009 | 1537,94 | 511,18 | 680,85 | 44,27 |
| 2010 | 1561,69 | 521,67 | 704,67 | 45,12 |
| 2011 | 1581,30 | 522,18 | 699,18 | 44,22 |
| 2012 | 1516,08 | 512,30 | 683,73 | 45,10 |
| 2013 | 1462,86 | 486,76 | 659,90 | 45,11 |
| 2014 | 1147,88 | 381,77 | 533,95 | 46,52 |
| 2015 | 1171,00 | 436,89 | 606,41 | 51,79 |
| 2016 | 1253,14 | 492,69 | 670,54 | 53,51 |
| 2017 | 1264,00 | 482,41 | 663,18 | 52,47 |
| 2018 | 1234,88 | 464,02 | 649,02 | 52,56 |
| 2019 | 1192,46 | 454,56 | 630,36 | 52,86 |
| 2020 | 1180,92 | 450,45 | 628,70 | 53,24 |
| 2021 | 1107,27 | 405,43 | 591,12 | 53,39 |
| 2022 | 916,18 | 340,33 | 503,30 | 54,94 |
| 2023 | 876,87 | 340,55 | 478,47 | 54,57 |
| 2024 | 929,25 | 366,19 | 481,41 | 51,81 |
Nacionalni energetski in podnebnih načrt postavlja naslednje cilje (razsežnost energetska učinkovitost):
Za izboljšanje energetske učinkovitosti pri oskrbi z energijo bo potrebno doseči:
Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu).
Leta 2024 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 26,3 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2005 se je njihov delež zmanjšal za 2,1 odstotne točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2024 so izgube v pretvorbi znašale 23,0 % oskrbe z energijo, leta pa 2005 25,4 %. V obdobju 2005–2024 so opazna znatna nihanja občutno nižje izgube pa so opazne od leta 2015 naprej, kar je povezano z pričetkom obratovanja enote TEŠ6, ki ima znatno višji izkoristek kot starejše enote (npr. TEŠ4), k nižjim izgubam pa prispeva tudi počasno povečevanje proizvodnje električne energije iz negorljivih OVE. Izgube so namreč neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in negorljivih OVE(konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2024 predstavljali 1,7 % oskrbe z energijo. Povečanje glede na leto 2005 je v največji meri posledica črpalne hidroelektrarne, ki za svoje delovanje porablja energijo. V omrežjih se je leta 2024 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, v preteklosti se je delež minimalno spreminjal. Večji del izgub v omrežju nastane pri prenosu električne energije. Za končno rabo je leta 2024 ostalo 73,7 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,3 %.
Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti in samoproizvajalcih je bila leta 2024 51,8 %, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot leto prej, a skoraj 8 odstotnih točk več kot leta 2005. Zmanjšanje učinkovitost leta 2024, glede na predhodno leto, je posledica večjega deleža proizvodnje električne energije iz premoga. V prihodnje se pričakuje še dodatno izboljšanje učinkovitosti zaradi zmanjševanja proizvodnje v premogovnih termoelektrarnah in povečevanja proizvodnje v plinskih elektrarnah. V EU ima najvišjo učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah Latvija, najnižjo pa Ciper. Slovenija je v spodnji polovici držav.
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) sprejetem leta 2024.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Uporabljeni so bili podatki spletne aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki.
Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju
Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Toplotna energija> Bilanca toplote (TJ), Slovenija, letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
Pri kazalniku so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Energetska bilanca |
ktoe |
SURS, spletna aplikacija SiStat |
2005−2024 |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 10. 2026 |
da |
| Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno |
GWh |
SURS, spletna aplikacija SiStat |
2005−2024 |
oktobra za preteklo leto |
enkrat letno |
15. 10. 2026 |
da |
| Podatki za EU |
ktoe, GWh |
EUROSTAT |
2005−2024 |
v prvi polovici leta za predpreteklo leto |
enkrat letno |
november 2026 |
da |
Opredelitev kazalnika:
Relevantnost kazalnika: 2
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2