KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo skoraj 74 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. 

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2024 izgubilo 48 % vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji polovici držav.


Kazalnik razdeli oskrbo z energijo v Sloveniji (primarno energije) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje), ki je enaka porabljeni energiji (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na rabo končne energije (ne-energetska in energetska raba). Kazalnik prikazuje tudi učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov  in odpadkov. Tako dobimo sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med večjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje.


Grafi

Slika EN31-1: Delež izgub energije ter končne rabe v oskrbi z energijo v Sloveniji v obdobju 2000–2024
Viri:

SURS, IJS-CEU

Prikaži podatke
Končna raba energije [%] Izguba v omrežjih [%] Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju [%] Izguba v pretvorbi [%]
2000 70,82 1,42 1,43 26,32
2001 71,13 1,23 1,44 26,20
2002 69,61 1,25 1,44 27,70
2003 71,66 1,53 1,46 25,35
2004 71,66 1,48 1,47 25,39
2005 71,57 1,64 1,40 25,39
2006 71,94 1,47 1,46 25,13
2007 71,47 1,48 1,45 25,60
2008 71,83 1,28 1,42 25,47
2009 70,74 1,50 1,55 26,21
2010 71,11 1,65 1,62 25,62
2011 69,93 1,45 1,57 27,06
2012 71,11 1,55 1,66 25,68
2013 71,35 1,53 1,71 25,41
2014 70,63 1,53 1,69 26,15
2015 73,07 1,57 1,66 23,71
2016 73,42 1,55 1,62 23,41
2017 72,42 1,56 1,58 24,45
2018 73,55 1,53 1,58 23,33
2019 73,37 1,49 1,64 23,50
2020 70,42 1,55 1,86 26,17
2021 73,44 1,51 1,79 23,27
2022 74,93 1,59 1,62 21,87
2023 73,47 1,52 1,65 23,36
2024 73,71 1,60 1,73 22,96
Slika EN31-2: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote za Slovenijo
Viri:

SURS, IJS-CEU

Prikaži podatke
Poraba goriv v TE in TE-TO [ktoe] Proizvodnja el. en. na generatorju [ktoe] Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote [ktoe] Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote [%]
2000 1365,75 432,42 586,14 42,92
2001 1484,96 465,52 618,98 41,68
2002 1559,58 495,10 642,78 41,21
2003 1488,92 486,41 643,10 43,19
2004 1504,30 491,75 653,04 43,41
2005 1507,83 496,30 665,98 44,17
2006 1553,65 513,84 680,84 43,82
2007 1596,11 522,96 684,63 42,89
2008 1604,75 525,11 698,68 43,54
2009 1537,94 511,18 680,85 44,27
2010 1561,69 521,67 704,67 45,12
2011 1581,30 522,18 699,18 44,22
2012 1516,08 512,30 683,73 45,10
2013 1462,86 486,76 659,90 45,11
2014 1147,88 381,77 533,95 46,52
2015 1171,00 436,89 606,41 51,79
2016 1253,14 492,69 670,54 53,51
2017 1264,00 482,41 663,18 52,47
2018 1234,88 464,02 649,02 52,56
2019 1192,46 454,56 630,36 52,86
2020 1180,92 450,45 628,70 53,24
2021 1107,27 405,43 591,12 53,39
2022 916,18 340,33 503,30 54,94
2023 876,87 340,55 478,47 54,57
2024 929,25 366,19 481,41 51,81

Cilji

Nacionalni energetski in podnebnih načrt postavlja naslednje cilje (razsežnost energetska učinkovitost):

  • Pospešeno izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (tudi pri oskrbi z energijo kot ključni dejavnik uspešnega izhoda iz energetske krize in učinkovite izvedbe zelenega prehoda (in torej zmanjšanje porabe energije in drugih naravnih virov) po načelu »energetska učinkovitost na prvem mestu«,
  • Kvantitativni cilj Slovenije izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030 je določen samo na nivoju rabe končne energije, in sicer na 50,2 TWh.

Za izboljšanje energetske učinkovitosti pri oskrbi z energijo bo potrebno doseči:

  • zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu; 
  • povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.

Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). 

Leta 2024 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 26,3 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2005 se je njihov delež zmanjšal za 2,1 odstotne točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2024 so izgube v pretvorbi znašale 23,0 % oskrbe z energijo, leta pa 2005 25,4 %. V obdobju 2005–2024 so opazna znatna nihanja občutno nižje izgube pa so opazne od leta 2015 naprej, kar je povezano z pričetkom obratovanja enote TEŠ6, ki ima znatno višji izkoristek kot starejše enote (npr. TEŠ4), k nižjim izgubam pa prispeva tudi počasno povečevanje proizvodnje električne energije iz negorljivih OVE. Izgube so namreč neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in negorljivih OVE(konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2024 predstavljali 1,7 % oskrbe z energijo. Povečanje glede na leto 2005 je v največji meri posledica črpalne hidroelektrarne, ki za svoje delovanje porablja energijo. V omrežjih se je leta 2024 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, v preteklosti se je delež minimalno spreminjal. Večji del izgub v omrežju nastane pri prenosu električne energije. Za končno rabo je leta 2024 ostalo 73,7 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,3 %. 

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti in samoproizvajalcih je bila leta 2024 51,8 %, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot leto prej, a skoraj 8 odstotnih točk več kot leta 2005. Zmanjšanje učinkovitost leta 2024, glede na predhodno leto, je posledica večjega deleža proizvodnje električne energije iz premoga. V prihodnje se pričakuje še dodatno izboljšanje učinkovitosti zaradi zmanjševanja proizvodnje v premogovnih termoelektrarnah in povečevanja proizvodnje v plinskih elektrarnah. V EU ima najvišjo učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah Latvija, najnižjo pa Ciper. Slovenija je v spodnji polovici držav.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) sprejetem leta 2024.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Uporabljeni so bili podatki spletne aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. 

Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju

Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Toplotna energija> Bilanca toplote (TJ), Slovenija, letno.

Metodologija obdelave podatkov:

Izračun posameznih prispevkov:

  • izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj);
    • proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj);
    • lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik);
    • raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).

Pri kazalniku so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih. 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Energetska bilanca

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat

2005−2024

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

15. 10. 2026

da

Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno

GWh

SURS, spletna aplikacija SiStat

2005−2024

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

15. 10. 2026

da

Podatki za EU

ktoe, GWh

EUROSTAT

2005−2024

v prvi polovici leta za predpreteklo leto

enkrat letno

november 2026

da

Opredelitev kazalnika:

Relevantnost kazalnika: 2
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2


Povezani kazalci