Kazalnik prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity - TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalnikov trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalnik se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi primerjave med leti pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Leta 2024 je Slovenija za ustvarjeni BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 150,1 toe primarne energije, kar je 2,1 % več kot leto prej. Energetska intenzivnost se je tako povečala prvič po letu 2016. V obdobju 2005–2024 se je kljub temu v povprečju zmanjševala za 2,9 % na leto, kar je hitreje kot v EU-27, kjer je povprečna letna stopnja zmanjševanja znašala 2,4 %. V opazovanem obdobju se je energetska intenzivnost v Sloveniji povečala le v posameznih letih, in sicer v letih 2008, 2010, 2016 in 2024. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vplivata predvsem gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalnik [EN15] Intenzivnost rabe končne energije) ter učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in daljinske toplote (glej kazalnik [EN31] Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote).

EU-27 je leta 2024 za ustvarjeni BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 109,3 toe primarne energije, kar je 1,5 % manj kot leto prej. V Sloveniji je bila tako za enak ustvarjeni BDP poraba primarne energije za 37,3 % večja od povprečja EU-27.

Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 2005–2024 približala povprečju EU-27. Leta 2005 je bila slovenska energetska intenzivnost za 52,5 % višja od povprečja EU-27, leta 2024 pa za 37,3 %, kar pomeni zmanjšanje razlike za 15,2 odstotne točke.

Primerjava energetske intenzivnosti na podlagi BDP v standardih kupne moči (SKM) pokaže precej manjšo razliko med Slovenijo in EU-27. Oskrba z energijo na prebivalca je bila leta 2024 v Sloveniji s 2,97 toe na prebivalca praktično enaka povprečju EU-27, ki je znašalo 2,96 toe na prebivalca. Ker je slovenski BDP na prebivalca v SKM leta 2024 dosegal približno 90 % povprečja EU-27, je bila energetska intenzivnost, izražena glede na BDP v SKM, približno 11 % višja od povprečja EU-27. Med državami članicami sicer ostajajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti.

Razmeroma visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo predvsem nižjemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU-27, visokemu deležu industrije v BDP ter visokemu deležu prometa v rabi končne energije. Ker je oskrba z energijo na prebivalca v Sloveniji zelo blizu povprečju EU-27, je višja energetska intenzivnost v veliki meri povezana s strukturo gospodarstva in nižjo ravnjo BDP na prebivalca.