KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Okoli dve tretjini prebivalcev Slovenije poroča o dobrem ali zelo dobrem zdravju, pri čemer ga prebivalci z višjimi dohodki ocenjujejo bolje kot prebivalci z nižjimi. Čeprav se samoocena zdravja v zadnjih letih izboljšuje, pa naraščata čezmerna telesna teža in debelost, delež prebivalcev, ki sadje in zelenjavo uživajo večkrat na dan, pa se zmanjšuje. Sicer pa se s težavami s čezmerno telesno težo in debelostjo srečujejo tudi v Evropski skupnosti.


Kazalec prikazuje samooceno zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije, indeks telesne mase ter pogostost uživanja sadja in zelenjave. Za primerjavo je prikazan tudi indeks telesne mase v državah članicah EU. 

Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje  kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne zgolj odsotnost bolezni. To pomeni, da je posameznikovo zdravje povezano tudi z družbenimi in ekonomskimi dejavniki, kot so BDP, dohodek, revščina ipd. (WHO, 1946).  


Grafi

Slika PG16-1: Splošno zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije  (2026)

Prikaži podatke
1 kvintil 2 kvintil 3 kvintil 4 kvintil 5 kvintil
2005 3,16 3,32 3,50 3,61 3,79
2006 3,19 3,40 3,53 3,69 3,87
2007 3,21 3,47 3,62 3,71 3,88
2008 3,16 3,48 3,61 3,73 3,90
2009 3,26 3,50 3,63 3,74 3,93
2010 3,25 3,52 3,64 3,71 3,95
2011 3,32 3,53 3,64 3,81 3,88
2012 3,31 3,55 3,72 3,83 4
2013 3,48 3,63 3,81 3,92 3,99
2014 3,44 3,63 3,70 3,87 4,02
2015 3,46 3,57 3,75 3,90 3,94
2016 3,47 3,64 3,75 3,87 3,95
2017 3,43 3,62 3,83 3,86 3,96
2018 3,42 3,58 3,79 3,92 4
2019 3,42 3,72 3,85 3,91 4,01
2020 3,45 3,68 3,87 3,96 4,03
2021 3,60 3,80 3,90 3,90 4,10
2024 3,50 3,66 3,84 3,93 4,07
2025 3,32 3,60 3,79 3,89 4,01
Slika PG16-2: Zelo dobro zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije  (2026)

Prikaži podatke
1. kvintil [Povprecje] 2. kvintil [Povprecje] 3. kvintil [Povprecje] 4. kvintil [Povprecje] 5. kvintil [Povprecje]
2005 11 12 13 17 21
2006 11 12 15 18 23
2007 10 13 16 18 22
2008 10 13 17 19 23
2009 13 13 16 19 24
2010 12 14 17 20 25
2011 14 15 18 23 24
2012 14 18 19 22 27
2013 20 19 22 26 29
2014 17 19 19 23 28
2015 17 18 22 26 26
2016 15 17 20 24 25
2017 16 18 23 24 25
2018 15 17 20 23 26
2019 14 20 23 26 28
2020 15 18 26 26 29
2021 20 24 27 26 31
2022 17 19 23 25 26
2024 16 20 24 27 30
2025 11 16 20 26 27
Slika PG16-3: Delež oseb po indeksu telesne mase (ITM)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije   (2026)

Prikaži podatke
Podhranjenost [%] Normalna hranjenost [%] Čezmerna hranjenost [%] Debelost [%]
2017 3 45 36 16
2022 2 44 37 17
2025 2 42 38 19
Slika PG16-4: Pogostost uživanja sadja in zelenjave
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije   (2026)

Prikaži podatke
Sadje - dvakrat ali večkrat na dan Zelenjava - dvakrat ali večkrat na dan Sadje - enkrat na dan Zelenjava - enkrat na dan Sadje - 4 do 6-krat na teden Zelenjava- 4 do 6-krat na teden Sadje - 1 do 3-krat na teden Zelenjava - 1 do 3-krat na teden Sadje - manj kot enkrat na teden Zelenjava - manj kot enkrat na teden Sadje - nikoli Zelenjava - nikoli
2017 22 16 47 55 14 16 14 11 2 1 1 1
2022 15 12 53 58 14 18 15 11 2 1 1 1
2025 15 11 48 58 18 19 16 10 3 1 1 1
Slika PG16-5: Indeks telesne mase (ITM) v EU, 2025
Viri:

Eurostat, statistični urad Evropske skupnosti (2026)

Prikaži podatke
EU-27 [%] elgija [%] Bolgarija [%] Ceška [%] anska [%] Nemcija [%] Estonija [%] Grcija [%] Španija [%] Francija [%] Hrvaška Italija [%] Ciper [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] oljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovenija [%] Slovaška [%] Finska [%] Švedska [%]
Podhranjenost 2,10 2,30 1,50 1 1,20 3,70 1,60 1,50 1,50 2,80 1 2,20 1,90 1,30 1,30 1,50 1,60 1,60 1,40 1,70 0,90 1,10 0,90 1,20 1,20
Normalna teža 46,90 47,40 42,40 39,30 44,90 43,20 41,20 44,10 48,10 50 40,60 60,10 46,90 40,30 38,80 49,50 42,90 36,70 50,40 46,20 41 44,20 38,20 42,50 42,20 38,20 45,70
Podhranjenost 51 50,30 56,10 59,70 53,90 53,20 57,20 54,40 50,50 47,20 58,40 37,70 51,20 58,40 60 49,10 55,60 61,80 48,20 52,10 58,10 54,40 61,20 56,40 56,90 60,60 53,10
Pred debelostjo 34,90 33,90 41,10 38,80 33,70 32,60 35,70 41,70 35,80 31,30 42,20 30,90 35,90 34,40 38,80 33 35,10 35,40 33,40 34,80 39 37,70 48,50 38 39,50 39,50 36
Debelost 16 16,40 15 20,90 20,20 20,60 21,50 12,70 14,70 16 16,20 6,80 15,30 24 21,20 16 20,50 26,40 14,80 17,30 19,10 16,70 12,60 18,40 17,40 22,80 17,10

Cilji

Cilj: Zdravo in aktivno življenje 

Cilj bo dosežen med drugim: 

c) z ozaveščanjem in izobraževanjem prebivalcev o pomenu zdravega življenjskega sloga, zlasti o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, z obvladovanjem tveganega vedenja, skrbjo za duševno zdravje ter s preprečevanjem bolezni;  

d) z zmanjševanjem tveganja za zdravje ljudi, ki izhajajo iz onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb, ter s spremembo potrošniških vzorcev, ki vplivajo na zagotavljanje kakovosti življenja za vse generacije in zmanjšujejo obremenjevanje okolja; 


Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. Številne epidemiološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo določenih kroničnih bolezni in prehranjevalnimi navadami ter načinom življenja posameznika. Dokazano je, da nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja skupaj s pomanjkanjem gibanja in spanja sodijo med ključne vedenjske dejavnike za nastanek najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj, debelost in osteoporoza. Nepravilen način prehranjevanja vpliva tudi na pojavnost fizioloških dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, zvišane vrednosti holesterola v krvi ter debelost. Znano je, da je večino teh dejavnikov je možno preprečiti oziroma obvladovati (NIJZ, 2019). Ti dejavniki predstavljajo pomemben izziv za javno zdravje. 

Planetarno zdravo prehrano je leta 2019 predlagala komisija EAT–Lancet. Predlagani prehranski vzorec temelji predvsem na večjem uživanju živil rastlinskega izvora ter omejenem vnosu rdečega mesa, sladkorja in visoko predelanih živil (Willet et al., 2019). 

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene) 

V obdobju 2005–2025 je ves čas prisotna jasna povezanost med dohodkovnim položajem in samooceno zdravstvenega stanja. Osebe v višjih dohodkovnih razredih (kvintilih) so svoje zdravstveno stanje praviloma ocenjevale bolje kot osebe v nižjih, pri čemer so se razlike pojavljale postopoma med posameznimi dohodkovnimi skupinami in se v vsem obdobju niso bistveno zmanjšale. Takšen vzorec kaže na to, da je boljši socialno-ekonomski položaj povezan z boljšim samoocenjenim zdravstvenim stanjem. V času opazovanja se je povprečna samoocena zdravstvenega stanja nekoliko izboljšala v vseh dohodkovnih skupinah, posebej po letu 2013. Ne gre zgolj za razliko med najrevnejšimi in najbogatejšimi, temveč za postopno izboljševanje zdravstvene ocene vzdolž celotne dohodkovne lestvice.  

Zelo dobro zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva  

Pri vseh dohodkovnih skupinah je opazen pozitiven trend, vendar se izboljšanje ne pojavlja enakomerno. Največji delež ocen »zelo dobro« je praviloma dosežen v najvišjem dohodkovnem razredu, kjer se vrednosti večinoma gibljejo okoli četrtine do tretjine prebivalstva, medtem ko se v najnižjem dohodkovnem razredu vrednosti gibljejo okoli desetih odstotkih. Ljudje pogosto ocenjujejo svoje zdravje razmeroma pozitivno, medtem ko nekateri podatki kažejo precej bolj zapleteno sliko (npr. delež čezmerne telesne mase, kronične bolezni, telesna dejavnost, prehranske navade). 

Pri razlagi pridobljenih podatkov je treba upoštevati, da je samoocena zdravja subjektiven kazalnik, ki poleg dejanskega zdravstvenega stanja vključuje tudi posameznikovo doživljanje in vrednotenje lastnega zdravja.  

Delež oseb po indeksu telesne mase (ITM) 

Čezmerna hranjenost in debelost sta v svetu in Sloveniji velika javnozdravstvena problema. Podatki kažejo, da se je med letoma 2017 in 2025 prehranski status prebivalcev Slovenije nekoliko poslabšal. Delež oseb z normalno telesno maso se je zmanjšal, medtem ko sta se deleža čezmerno hranjenih in debelih povečala. Delež debelosti se je na ravni Slovenije povečal iz 16 % na 19 %, kar kaže na povečanje deleža prebivalcev z debelostjo. Delež podhranjenih oseb je ostal nizek in se je nekoliko zmanjšal. Med regijama so opazne razlike. Vzhodna Slovenija ima skozi celotno obdobje manj ugodno strukturo ITM kot Zahodna, saj beleži manjši delež normalno hranjenih in višji delež debelih oseb. Leta 2025 je delež debelosti v Vzhodni Sloveniji dosegel 21 %, v Zahodni Sloveniji pa 16 %. 

Pogostost uživanja sadja in zelenjave  

Med letoma 2017 in 2025 se je nekoliko zmanjšal delež prebivalcev, ki sadje uživajo dvakrat ali večkrat na dan, medtem ko se je povečal delež tistih, ki sadje uživajo enkrat na dan. Hkrati se delež oseb, ki sadje uživajo redko ali nikoli, skozi opazovano obdobje bistveno ni spreminjal in ostaja nizek. 

Pri uživanju zelenjave je opazen podoben vzorec. Delež oseb, ki zelenjavo uživajo dvakrat ali večkrat na dan, se je med letoma 2017 in 2025 nekoliko zmanjšal, medtem ko se je povečal delež tistih, ki jo uživajo enkrat na dan. Redko uživanje zelenjave ali popolna opustitev ostajata razmeroma redka. Primerjava uživanja sadja in zelenjave kaže, da prebivalci Slovenije zelenjavo uživajo nekoliko pogosteje kot sadje, obojega pa še vedno premalo glede na strokovna priporočila. 

Indeks telesne mase (BMI) v EU, 2025 

Po podatkih Eurostata je imelo leta 2025 v EU čezmerno telesno maso 51,0 % odraslih, 16,0 % pa jih je bilo debelih. Med državami članicami so precejšnje razlike: najnižja deleža čezmerne telesne mase in debelosti je imela Italija, najvišji delež debelosti pa Malta. Slovenija se po prikazanih podatkih uvršča približno v povprečje EU. 

Politični okvir 

Zdravstvena politika v Sloveniji temelji na spoznanju, da na zdravje prebivalcev v največji meri ne vpliva samo zdravstveni sistem, ampak tudi življenjski slog, socialno-ekonomske razmere, okolje ter dostop do preventivnih programov. Zato je v ospredju zdravstvene politike krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in ustvarjanje okolja, ki posameznikom omogoča zdrave življenjske izbire. 

Temeljni strateški dokument je Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja«, ki poudarja, da je treba izboljševanje zdravja prebivalcev dosegati predvsem z učinkovito preventivo, zmanjševanjem dejavnikov tveganja in medresorskim sodelovanjem. Dokument izpostavlja pomen zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti, duševnega zdravja, zmanjševanja kajenja, škodljive rabe alkohola ter preprečevanja debelosti skozi celotno življenjsko obdobje. Poseben poudarek namenja tudi zmanjševanju razlik v zdravju med posameznimi skupinami prebivalstva ter ustvarjanju okolij, ki podpirajo zdrav življenjski slog v vrtcih, šolah, na delovnih mestih in v lokalnih skupnostih. 

Pomembno strokovno vlogo pri oblikovanju in izvajanju preventivnih politik ima Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).  

Pod enotnim imenom DOBER TEK, Slovenija! Ministrstvo za zdravje želi s strokovnimi prispevki izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev, od zgodnjega obdobja življenja do pozne starosti ter s tem zagotoviti podporo za zdravje vsakega posameznika. Nacionalni portal o hrani in prehrani – PREHRANA.SI. pa je mesto za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja.  


Metodologija

Cilj povzet po Strategiji razvoja Slovenije 2030, https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf 

 

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) trajnostne načine prehranjevanja opredeljuje kot prehranske vzorce z majhnim vplivom na okolje, ki hkrati zagotavljajo prehransko varnost in zdravje ljudi sedanjih ter prihodnjih generacij. Pri tem poudarja tudi vidike varovanja biotske raznovrstnosti, kulturne sprejemljivosti, dostopnosti, prehranske ustreznosti in učinkovite rabe virov (FAO, 2012). 

Koncept One Health se je razvijal več desetletij, leta 2021 pa je bil dodatno opredeljen s skupno definicijo strokovne skupine OHHLEP, ki jo podpirajo WHO, FAO, UNEP in WOAH. Pristop poudarja povezanost zdravja ljudi, živali in okolja ter potrebo po sodelovanju različnih strok (WHO, 2021). 

Podatki za Slovenijo 

NIJZ spremlja zdravstveno stanje prebivalcev v Sloveniji, pripravlja strokovne smernice, izvaja epidemiološke raziskave ter razvija nacionalne preventivne programe. Podatki NIJZ kažejo, da največje breme kroničnih nenalezljivih bolezni predstavljajo dejavniki življenjskega sloga, predvsem nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, čezmerna telesna masa in debelost, kajenje ter škodljivo pitje alkohola. Ti dejavniki pomembno prispevajo k nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka ter drugih kroničnih bolezni. 

Metodologija zbiranja podatkov:  

- PG16-1 in 2: podatki so pridobljeni iz podatkovne baze SiStat SURS.  

Podatki se zbirajo z osebnim anketiranjem (CAPI), telefonskim anketiranjem (CATI), iz administrativnih in drugih zbirk ter iz lastnih virov. 

Metodološko pojasnilo. Življenjski pogoji: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8291 

Splošno zdravstveno stanje: oseba oceni svoje splošno zdravstveno stanje v času anketiranja. Vprašanje je mnenjsko. Pričakuje se, da oseba pri odgovoru ne upošteva morebitnih trenutnih zdravstvenih težav. Svojega splošnega zdravja ne primerja z osebami, ki so enake starosti, ali s preteklim ali prihodnjim stanjem. Gre za splošno zdravstveno stanje, ki zajema tudi fizično, socialno in čustveno stanje osebe. 

Osebe so razvrščene glede na neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentnega člana gospodinjstva v pet kvintilov; v prvem kvintilu je 20 % oseb z najnižjim razpoložljivim dohodkom na ekvivalentnega člana, v petem kvintilu pa 20 % oseb z najvišjim razpoložljivim dohodkom na ekvivalentnega člana. 

- PG16-3: podatki o indeksu telesne mase (ITM) so pridobljeni iz statističnega raziskovanja SILC in izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Podatki se zbirajo v okviru sklopa Determinante zdravja na SiStat SURS. Oseba, stara 16 let ali več, navede svojo telesno višino (brez obutve) v centimetrih in telesno težo (brez oblačil in obutve) v kilogramih. Indeks telesne mase se izračuna iz teh podatkov. ITM izraža razmerje med telesno maso posameznika v kilogramih in kvadratom njegove telesne višine v metrih. Prikazani so deleži oseb, ki spadajo v naslednje štiri skupine: podhranjeni (ITM 18,49 ali manj), o normalno hranjeni (ITM 18,50–24,99), o čezmerno hranjeni (ITM 25,00–29,99), o debeli (ITM 30 ali več).   

- PG16-4: SiStat SURS. Uživanje sadja in zelenjave: oseba, stara 16 let ali več, oceni, kako pogosto v običajnem tednu uživa sadje in zelenjavo. Možni odgovori: dvakrat ali večkrat na dan, enkrat na dan, štiri- do šestkrat na teden, enkrat do trikrat na teden, manj kot enkrat na teden, nikoli. Med sadje štejemo sveže, suho, zamrznjeno, konzervirano in pasirano sadje, ne upoštevamo pa sadnih sokov. Kot zelenjavo upoštevamo solato ter drugo svežo, zamrznjeno, kuhano, posušeno, vloženo in konzervirano zelenjavo razen krompirja ter zelenjavnih juh in sokov (sveže stisnjenih, iz koncentrata, umetno slajenih). Obrok sadja načeloma ustreza eni pesti sadja. Obrok zelenjave ali solate predstavlja npr. en srednje velik krožnik zelene solate ali en srednje velik paradižnik ali tri zvrhane žlice kuhane zelenjave/stročnic ali 150 ml nesladkanega, sveže stisnjenega 100 % zelenjavnega soka. 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki se prikazujejo v obliki odstotkov in s povprečjem odgovorov. 

Drugi viri in literatura

Podatkovni viri  

Podatkovni niz  Enota 

Vir 

(hiperlink do podatkov 

Obdobje uporabljenih 

podatkov 

Razpoložljivost podatka  Frekvenca osveževanja podatkov  Datum zajema podatkov  Mednarodna primerljivost podatkovnega niza 

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene) 

  

 

Povprečje samoocene 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0868521S.px 

 

2005–2025  Marec 2026   Letno 

 

3. 8. 2026 

 

Ne 

Zelo dobro zdravstveno stanje oseb glede na dohodek gospodinjstva  

 

% 

 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0868521S.px 

 

2005–2025  Marec 2026  Letno 

 

4. 8. 2026 

 

Ne 

Delež oseb po indeksu telesne mase (ITM) 

 

% 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0889308S.px 

 

2017, 2022 in 2025  

 

April 2026 

Večletno 

 

5. 8. 2026  

Da 

Pogostost uživanja sadja in zelenjave 

 

% 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0887702S.px 

 

2017, 2022 in 2025 

 

 

April 2026 

Večletno 

6. 8. 

2026 

Da 

Opredelitev kazalca:  

  • Relevantnost kazalca: 3 

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1 

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,  

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,  

3 = interni podatki  

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1 in 3 

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,  

2 = vsaj 5-leten niz podatkov  

3 = manj kot 5-leten niz podatkov 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,  

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni   

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni 

Drugi podatki 

Metodologija zbiranja podatkov: Eurostat, The statistical office of the European Union. 

Vir informacij je evropska raziskava o zdravju (EHIS - The European health interview survey). Cilj EHISa je zagotoviti usklajene zdravstvene statistike v državah članicah EU.  

Evropska raziskava o zdravju je sestavljena iz 4 modulov: o zdravstvenem stanju, uporabi zdravstvene oskrbe, zdravstvenih dejavnikih in spremenljivkah socialno-ekonomskega ozadja. V EHIS so vključeni  prebivalci, stari vsaj 15 let, ki živijo zasebnih gospodinjstvih. Do leta 2019 se je anketiranje izvajalo vsakih 5 let. Od leta 2019 naprej ima raziskava 6-letno periodiko. 

https://ec.europa.eu/eurostat/web/microdata/collections-research/european-health-interview-survey 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: podatki so prikazani v odstotkih. 

Podatkovni viri  

Podatkovni niz  Enota 

Vir 

(hiperlink do podatkov 

Obdobje uporabljenih 

podatkov 

Razpoložljivost podatka  Frekvenca osveževanja podatkov  Datum zajema podatkov  Mednarodna primerljivost podatkovnega niza 

Indeks telesne mase (BMI) v EU, 2025 

 

%  https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ilc_hch10/bookmark/table…;

 

2025 

Junij 2026  Vsako leto 

10. 8. 

2026 

Da 

Opredelitev kazalca:  

  • Relevantnost kazalca: 1 

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1 

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,  

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,  

3 = interni podatki  

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1 in 3 

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,  

2 = vsaj 5leten niz podatkov  

3 = manj kot 5-leten niz podatkov 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,  

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni   

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni 

Drugi viri in literatura  

• Prehrana.si. (2025). NIJZ in IzN. https://prehrana.si/ 

• Dober tek, Slovenija! (2025). NIJZ in IzN. https://www.dobertekslovenija.si/ 

• Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije. Raziskava SI.Menu 2017/18, NIJZ.  (2019). https://nijz.si/podatki/nacionalna-raziskava-si-menu/ 

• NIJZ. (2025). Prehrana za zdravje ljudi in planeta. https://prehrana.si/clanek/324-prehrana-za-zdravje-ljudi-in-planeta 

• NIJZ. (2025). Za trajnostnejši način prehranjevanja. https://prehrana.si/clanek/389-za-trajnostnejsi-nacin-prehranjevanja 

• Resolucijo O nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja« (RENPZV26–35) 

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PLAN29 

• World Health Organisation (WHO), Constitution of the World Health Organization, https://www.who.int/about/governance/constitution 

• One Health. (2021). https://www.who.int/health-topics/one-health#tab=tab_1 

• FAO (2012). Sustainable Diets and Biodiversity: Directions and solutions for policy, research and action, Sustainable Diets and Biodiversity – FAO 

• Evropska okoljska agencija, Okolje in zdravje, https://www.eea.europa.eu/themes/human/intro 

• Willett, W., Rockström, J., Loken, B., idr. (2019). Food in the Anthropocene: the EAT–Lancet Commission on healthy diets from sustainable food systems. The Lancet, 393(10170), 447–492. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31788-4 


Povezani kazalci