Kazalnik prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe in rabe energije okolje, kar je skladno z definicijo iz Direktive o energetski učinkovitosti (EED). Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva, obnovljivih virov energije (OVE) ter odpadkov in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo in rabe energije okolja. Kazalnik je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov TGP ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba OVE, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.

Raba primarne energije je leta 2024 znašala 6.297 ktoe in se je glede na leto 2023 povečala za 3,8 %. Do povečanja je prišlo pri vseh gorivih. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2024 v primerjavi z letom prej povečala (za podrobnosti glej kazalnik EN10 Raba končne energije po sektorjih). V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.731 ktoe, kar je 19 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 %, v naslednjih treh letih zmanjšala za 8 %, nato pa leta 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. V letih 2022 in 2023 se je raba primarne energije ponovno zmanjšala, leta 2024 pa spet povečala. Proizvodnja električne energije se je leta 2024 glede na leto prej povečala za 7 %.

Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 nižja za 120 ktoe (- 1,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena. Za indikativnim ciljem za leto 2030 iz NEPN 2024 je raba primarne energije zaostajala za 317 ktoe (5,3 %). Glede na leto 2005 se je raba primarne energije zmanjšala za skoraj 13 % oz. v povprečju za 0,7 % letno. Ob takem letnem trendu zmanjševanja do leta 2030 zastavljeni indikativni cilj iz NEPN 2024 ne bo dosežen, zaostanek bo 64 ktoe oz. 1 %.

V strukturi rabe primarne energije se je leta 2024 delež tekočih goriv še nekoliko povečal (35,3 %), za 0,4 odstotne točke, sledili so jedrska energija (24,1 %), obnovljivi viri energije (19,3 %), trdna goriva (12,3 %) in zemeljski plin (11,3 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal - 3,3 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba trdnih goriv se je v obdobju 2000–2024 zmanjšala za 42,8 %, tekočih goriv pa za 6,8 %, medtem ko je poraba zemeljskega plina ostala na približno isti ravni. Poraba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn. Leta 2024 se je raba trdnih goriv glede na leto prej sicer povečala, za 8,1 %, zaradi večje porabe premoga v proizvodnji električne energije in toplote. Poraba tekočih goriv se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za 52 %, v obdobju 2000–2024 zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Zaradi spremembe metodologije spremljanja porabe tekočih goriv, se je tudi poraba tekočih goriv leta 2024 povečala, za 5 %. Pri porabi zemeljskega plina je leta 2024, po dveh letih velikega zmanjšanja porabe v industriji, prišlo do povečanja porabe za 8 % zaradi cenovnih razmer. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 2023 (3.494 ktoe). V obdobju 2010‒2024 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za petino, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014. Zamenjava tekočih goriv v prometu in plinastih goriv v industriji ostajata v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in 1.650 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2024 je bila raba jedrske energije za 22,6 % višja kot leta 2000, glede na leto prej pa se je povečala za 4,2 %, zaradi krajšega remonta. Raba obnovljivih virov energije (OVE), brez rabe energije okolja, se je v obdobju 2000‒2024 povečala za 34,7 %. Glede na leto 2010 se je ta raba OVE povečala za 5,5 %, glede na leto 2024 pa za 2,4 %, in sicer zaradi dobrih hidroloških razmer in večje proizvodnje sončnih elektrarn.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2024 je bil delež plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak, večji le za 0,2 odstotne točke. Deleža tekočih goriv in jedrske energije sta se povečala za 2,2 oz. 3 odstotne točke, močno pa se je zmanjšal delež trdnih goriv, za 8 odstotnih točk. Delež OVE se je povečal za 5,3 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 3,1 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalnik EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO₂. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO₂ je pričakovati tudi v prihodnje. Z NEPN 2024 so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer prenehanje obratovanja premogovnih enot najkasneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, ukinjanje spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2030 in povečanje deleža OVE v rabi končne energije na vsaj 33 %, ravno tako do leta 2030. Z novim Zakonom o spodbujanju rabe OVE (ZSROVE-1)^[1] iz leta 2025 projektiranje in vgradnja kotla na kurilno olje, mazut ali premog, razen tam, kjer je uporaba kurilnega olja, mazuta in premoga del industrijskega ali proizvodnega procesa, nista dovoljena. Prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje je bila s prvotnim ZSROVE iz leta 2021 že uveljavljena z začetkom leta 2023. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Obenem je z NEPN 2024 načrtovano tudi postopno razogljičenje sektorjev energetsko intenzivne industrije, ki jih je težko razogljičiti (angl. hard to abate sectors).

Raba primarne energije se je v vseh opazovanih obdobjih v Sloveniji zmanjševala počasneje kot v EU-27. Največji odstopanji sta opazni v obdobju 2000‒2024, ko je bilo zmanjšanje v EU-27 13-odstotno, v Sloveniji pa 4-odstotno, in v obdobju 2015‒2024, ko se je raba primarne energije v EU-27 zmanjšala za 10 %, v Sloveniji pa le za 3 %. V strukturi rabe primarne energije v EU-27 in Sloveniji sta bila leta 2024 deleža tekočih goriv in OVE primerljiva, medtem ko je bil delež jedrske energije v Sloveniji znatno višji, plinastih goriv pa znatno nižji kot v EU-27. Se je pa tega leta povečala razlika v deležu trdnih goriv, ta je bil v Sloveniji za 2,8 odstotni točki višji kot v EU-27 (leto prej za 1,3 odstotne točke).

[1]     Ur. l. RS, št. 112/25 (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-3977).