[PO39] Priključenost prebivalcev na sisteme čiščenja odpadnih voda
Ključno sporočilo
Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.
Definicija
Delež prebivalcev priključenih na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami je zelo dober pokazatelj, kakšni bodo izpusti toplogrednih plinov iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, saj ima vsak sistem svoj emisijski faktor, ki izhaja iz stopnje nastajanja in zajemanja izpustov metana v procesu ravnanja z odpadnimi vodami. Najnižji emisijski faktor imajo sistemi s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem odpadnih voda, ki imajo urejen tudi zajem izpustov metana, najvišji emisijski faktor pa imajo greznice. Med sisteme s sekundarnim in terciarnim čiščenjem odpadnih voda sodijo tudi male biološke čistilne naprave.
Grafi
IJS-CEU
| Indikativni cilj za delež priključeitev na čistilne naprave s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja [[%]] | Latrine [%] | Greznice [%] | Čistilne naprave s primarnim čiščenjem [%] | Čistilne naprave s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2005 | 4 | 41,92 | 7,03 | 47,05 | |
| 2006 | 3 | 41,48 | 7,22 | 48,30 | |
| 2007 | 2 | 42,04 | 7,27 | 48,68 | |
| 2008 | 1 | 43,17 | 5,79 | 50,04 | |
| 2009 | 0,90 | 42,69 | 5,85 | 50,55 | |
| 2010 | 0,80 | 41,45 | 5,99 | 51,75 | |
| 2011 | 0,70 | 40,44 | 6,11 | 52,75 | |
| 2012 | 0,60 | 40,60 | 6,10 | 52,70 | |
| 2013 | 0,50 | 39,64 | 4,34 | 55,52 | |
| 2014 | 0,40 | 39,54 | 4,36 | 55,70 | |
| 2015 | 0,30 | 39,71 | 4,35 | 55,64 | |
| 2016 | 0,20 | 37,78 | 4,50 | 57,52 | |
| 2017 | 0,20 | 33,80 | 4,79 | 61,21 | |
| 2018 | 0,20 | 32,94 | 4,85 | 62,01 | |
| 2019 | 0,20 | 32,50 | 4,88 | 62,41 | |
| 2020 | 0,20 | 32,78 | 4,86 | 62,16 | |
| 2021 | 61,86 | 0,20 | 33,10 | 5,60 | 61,10 |
| 2022 | 63,21 | 0,20 | 29,31 | 5,91 | 64,58 |
| 2023 | 64,77 | 0,20 | 29,12 | 5,93 | 64,75 |
| 2024 | 66,47 | 0,20 | 27,14 | 6,10 | 66,56 |
| 2025 | 68,21 | ||||
| 2026 | 69,89 | ||||
| 2027 | 71,42 | ||||
| 2028 | 72,77 | ||||
| 2029 | 73,93 | ||||
| 2030 | 74,94 |
Cilji
Na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je bilo v projekcijah za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega programa (NEPN) določeno, da bo leta 2030 na sisteme s terciarnim ali sekundarnim čiščenjem odpadnih voda oz. na male biološke čistilne naprave priključenih 75 % prebivalcev.
Komentar
Izpusti TGP iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami so leta 2024 znašali 163 kt CO2 ekv in so v izpustih sektorja odpadki predstavljali 46 %, v skupnih izpustih brez LULUCF in mednarodnega prometa pa 1,1 %. Pri ravnanju s komunalnimi odpadnimi vodami nastajajo samo izpusti metana.
Pri obdelavi komunalnih odpadnih voda v sistemih čiščenja sekundarne ali terciarne stopnje izpusti nastajajo zelo majhni izupsti, saj način obdelave izpuste zmanjšuje, nastali izpusti pa so zajeti in energetsko uporabljeni. V sistemih s primarno stopnjo obdelave ter predvsem v greznicah nastajajo znatno višji izpusti TGP.
Iz vidika zmanjšanja izpustov TGP ter tudi drugih okoljskih vplivov je torej potrebno povečati delež prebivalcev, ki so priključeni na sisteme obdelave komunalnih odpadnih vod s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja. Leta 2024 je bilo na take sisteme priključenih 67 % prebivalcev, pri čemer je bilo glede na preteklo leto zabeleženo povečanje za 1,8 odstotno točko. Delež priključenih stavb se je od leta 2017 povečal za 5,4 odstotne točke. Glede na leto 2005 je bil delež leta 2024 višji za slabih 20 odstotnih točk.
V teku je več projektov, s katerimi se bo delež prebivalcev priključenih na sisteme s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja v prihodnje še dodatno povečal in ki bodo omogočili, da bo ciljni delež priključenih stavb v višini 75 % za leto 2030, na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, dosežen. Leta 2024 je bila na ravni EU sprejeta prenovljena Direktiva 2024/3019 o čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa okrepitev zahtev glede čiščenja komunalne odpadne vode, širi zahteve glede zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ter uvaja nove ukrepe.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po projekcijah za predlog osnutka posodobitve (2024) Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v letu 2023.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
V kazalniku so uporabljeni podatki ARSO, ki so podlaga za izračun izpustov iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami. ARSO pri pripravi podatkov uporabi podatke Ministrstva za naravne vire in prostor o priključenosti prebivalcev na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami ter tudi podatke o vrsti sistemov ravnanja z odpadnimi vodami.
Metodologija obdelave podatkov:
V kazalniku so prikazani podatki ARSO, ki niso dodatno obdelani. Prikazani so deleži prebivalcev, ki so priključeni na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami skladno z definicijami v navodilih za pripravo evidenc izpustov toplogrednih plinov (IPCC 2006).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Delež prebivalcev priključenih na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami |
% |
evidenca izpustov toplogrednih plinov |
2005–2024 |
15. marca za predpreteklo leto |
enkrat letno |
25. 8. 2026 |
ne |
Opredelitev kazalnika:
Relevantnost kazalnika: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /