Po poslabšanju po letu 2020 se osutost dreves od leta 2022 zmanjšuje, vendar ostaja visoka, zlasti pri iglavcih. Ker je obdobje izboljševanja razmeroma kratko, še ni mogoče govoriti o trajnem izboljšanju vitalnosti gozdov. Povprečna osutost dreves v Sloveniji ostaja višja od evropskega povprečja.
Osutost drevesnih krošenj je kazalec življenjske moči dreves oziroma njihove vitalnosti ter posledično tudi sestojev in gozdov.
Kazalec prikazuje delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja (glede na višino in položaj krošnje med okoliškimi drevesi) in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje drevoz več kot 25-odstotno osutostjo krošnje, kar pomeni, da mu manjka vsaj četrtina listnega aparata.
Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)
| iglavci [%] | listavci [%] | skupaj [%] | |
|---|---|---|---|
| 1991 | 22,14 | 12,95 | 16,56 |
| 1993 | 22,46 | 15,68 | 19,59 |
| 1994 | 18,53 | 16,30 | 18,29 |
| 1995 | 26,86 | 18,07 | 21,42 |
| 1996 | 22,80 | 15,95 | 18,69 |
| 1997 | 24,69 | 20,49 | 22,21 |
| 1998 | 27,37 | 20,49 | 23,49 |
| 1999 | 28,65 | 21,87 | 25,62 |
| 2000 | 24,32 | 18,15 | 20,56 |
| 2001 | 25,90 | 21,46 | 24,62 |
| 2002 | 26,11 | 20,78 | 24,16 |
| 2003 | 25,13 | 20,75 | 23,56 |
| 2004 | 24,98 | 20,93 | 23,27 |
| 2005 | 24,99 | 22,21 | 23,47 |
| 2006 | 24,60 | 22,60 | 23,30 |
| 2007 | 24,56 | 25,87 | 25,37 |
| 2008 | 26,02 | 25,42 | 25,65 |
| 2009 | 26,36 | 25,86 | 26,05 |
| 2010 | 25,13 | 24,48 | 24,71 |
| 2011 | 25,95 | 23,81 | 25,45 |
| 2012 | 25,78 | 23,36 | 24,91 |
| 2013 | 26,14 | 24,46 | 25,87 |
| 2014 | 27,72 | 27,14 | 28,21 |
| 2015 | 29,69 | 26,30 | 28,08 |
| 2016 | 28,52 | 25,71 | 26,70 |
| 2017 | 28,60 | 26,86 | 27,46 |
| 2018 | 27,73 | 27,20 | 27,38 |
| 2019 | 28,68 | 27,61 | 27,97 |
| 2020 | 26,73 | 28,35 | 27,82 |
| 2021 | 29,41 | 31,31 | 30,69 |
| 2022 | 30,13 | 32,30 | 31,59 |
| 2023 | 30,83 | 31,03 | 31,04 |
| 2024 | 31,52 | 30,31 | 30,82 |
| 2025 | 30,77 | 27,50 | 28,70 |
Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)
| iglavci [%] | listavci [%] | skupaj [%] | |
|---|---|---|---|
| 1991 | 26,40 | 9,35 | 15,57 |
| 1993 | 25,28 | 12,45 | 18,87 |
| 1994 | 16,35 | 13,00 | 15,69 |
| 1995 | 37,75 | 17,63 | 24,71 |
| 1996 | 27,52 | 12,62 | 18,94 |
| 1997 | 31,06 | 20,34 | 27,03 |
| 1998 | 38,87 | 21,72 | 28,81 |
| 1999 | 41,97 | 22,77 | 30,62 |
| 2000 | 30,32 | 16,86 | 22,28 |
| 2001 | 36,11 | 24,53 | 30,41 |
| 2002 | 41,49 | 24,36 | 30,85 |
| 2003 | 36,73 | 23,76 | 29,27 |
| 2004 | 40,51 | 23,67 | 29,27 |
| 2005 | 35,08 | 28,49 | 30,59 |
| 2006 | 32,20 | 27,80 | 29,40 |
| 2007 | 36,60 | 35,70 | 35,70 |
| 2008 | 40,74 | 34,56 | 36,90 |
| 2009 | 39,07 | 32,78 | 35,42 |
| 2010 | 42,79 | 23,23 | 31,72 |
| 2011 | 37,87 | 27,62 | 31,40 |
| 2012 | 37,03 | 23,01 | 29,04 |
| 2013 | 34,31 | 28,47 | 30,87 |
| 2014 | 39,95 | 34,90 | 38,29 |
| 2015 | 44,33 | 32,75 | 37,81 |
| 2016 | 41,89 | 31,31 | 33,81 |
| 2017 | 40,60 | 35,12 | 37,03 |
| 2018 | 40,33 | 33,86 | 36,08 |
| 2019 | 42,70 | 35,14 | 37,69 |
| 2020 | 41,11 | 36,61 | 38,07 |
| 2021 | 44,09 | 41,33 | 42,23 |
| 2022 | 48,55 | 43,96 | 45,45 |
| 2023 | 47,18 | 37,74 | 40,84 |
| 2024 | 48,08 | 38,78 | 41,85 |
| 2025 | 44,41 | 32,67 | 36,57 |
Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)
| osutost več kot 25 % [% drevja] | osutost od 11 do 25 % [% drevja] | osutost do 10 % [% drevja] | |
|---|---|---|---|
| skupaj | 36,57 | 51,24 | 12,19 |
| listavci | 32,67 | 55,78 | 11,55 |
| iglavci | 44,41 | 42,12 | 13,47 |
Namen spremljanja poškodovanosti in osutosti dreves je spremljati spremembe vitalnosti gozdov ter zaznavati izboljšanje ali poslabšanje stanja gozdov. Podatki omogočajo spremljanje časovnega in prostorskega gibanja osutosti dreves, primerjavo stanja na ravni Slovenije in EU ter poročanje o stanju osutosti dreves na nacionalni in mednarodni ravni.
Kazalec prispeva k spremljanju naslednjih ciljev Resolucije o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 2007):
Spremljanje stanja gozdov poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP). Nacionalne podlage so Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov in Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP).
Časovna vrsta osutosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v letih 1991–2000 osutost povečevala, od leta 2000 naprej pa je bilo stanje kljub rahlemu trendu povečanja osutosti še razmeroma stabilno. Večje poslabšanje stanja smo zaznali leta 2014 in po letu 2020. Po letu 2022 se je stanje ponovno izboljšalo, vendar bo šele razvoj v prihodnjih letih pokazal, ali gre za začetek trajnejšega trenda izboljševanja ali le za kratkotrajno medletno nihanje.
Po izrazito povečani osutosti leta 2015 se je stanje do leta 2020 razmeroma umirilo. Od leta 2020 do 2022 se je povprečna osutost precej povečala, in sicer za 3,8 odstotne točke. Po letu 2022 se je povprečna osutost ponovno začela zmanjševati in je leta 2025 znašala 28,7 %.
Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih za drevo stresnih dejavnikov in njihovih kombinacij. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je zato treba upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so suša, veter, toča itd., in biotske, kamor uvrščamo tekmovalnost, napade mikroorganizmov ter drugih škodljivcev.
Slika 1: Podrta in poškodovana drevesa zaradi vetroloma julija 2023 v bližini ploskve pri Martuljških slapovih
Od leta 2010 do 2022 se je indeks poškodovanosti oziroma delež dreves z osutostjo višjo od 25 % povečal (slika GZ01-2). V letu 2010 je bilo z več kot 25 % osutih 31,3 % dreves, v letu 2020 38,1 %, v letu 2022 pa že 45,5 %. Po letu 2022 se je delež poškodovanih dreves zmanjšal in je leta 2025 znašal 36,6 %. Indeks osutosti nad 25 % kaže, da je drevo izgubilo vsaj četrtino svojega listnega aparata, kar je pomembno za spremljanje stanja gozdov. Precejšen delež dreves izgubljenega listnega aparata ne zmore več v celoti nadomestiti, kar lahko dolgoročno vodi v propad drevesa (Pintar in Höfferle, 2025). V letu 2025 je delež poškodovanih dreves pri listavcih znašal 32,7 %, pri iglavcih pa 44,4 %, torej je bil pri iglavcih večji za 11,7 odstotne točke.
Povprečna osutost iglavcev je dosegla rekordno vrednost leta 2015 (29,7 %), nato je leta 2016 padla (28,5 %), od leta 2020 pa ponovno naraščala ter leta 2022 dosegla 30,1 %. Leta 2023 se je povečala na 30,8 %, leta 2024 pa dosegla novo rekordno vrednost 31,5 %. Leta 2025 se je nekoliko zmanjšala na 30,8 % (slika GZ01-1). Visoko osutost listavcev in iglavcev leta 2015 lahko pripišemo posledicam žledoloma iz leta 2014, ki je bolj prizadel listavce. Predvidevamo, da so bili glavni razlogi poslabšanja osutosti iglavcev številne gradacije podlubnikov ter spremembe v temperaturnem in padavinskem režimu, ki so predvsem prizadele iglavce, rastoče izven svojega naravnega areala.
Do leta 2020 je stanje kazalo na nadaljevanje počasne obnove po žledu 2014, tako pri iglavcih kot pri listavcih. Stanje pri iglavcih je bilo nejasno zaradi gradacij podlubnikov, ki so posledica podrtega drevja in lesne biomase iglavcev v gozdovih. Stanje pri listavcih je bilo prav tako nestabilno, saj se je začetna moč obnove krošenj (adventivni poganjki) ustavila. Po letu 2020 je bilo zaznano poslabšanje stanja pri obeh skupinah dreves. To bi lahko pripisali vplivom podnebnih sprememb, gradacijam podlubnikov ter pri listavcih predvsem vplivu sekundarnih poškodb po žledu 2014 in poletni suši leta 2022. Po letu 2022 se je stanje pri listavcih izboljševalo, saj se je njihova povprečna osutost do leta 2025 zmanjšala z 32,3 % na 27,5 %, medtem ko je bila pri iglavcih še naprej visoka. V določenih predelih Slovenije se je zaradi poškodb, odmiranja in sečnje iglavcev občutno povečal delež listavcev na ploskvah.
Povprečna osutost vseh dreves je v letu 2025 znašala 28,7 %. Povprečna osutost iglavcev je bila 30,8 %, listavcev pa 27,5 %. Če rezultate primerjamo z letom 2013, pred žledom, opazimo, da je povprečna osutost iglavcev še vedno višja za približno 4,6 odstotne točke, medtem ko je povprečna osutost listavcev višja za približno 3,0 odstotne točke.
Raziskovalcem in popisovalcem na terenu osutost nad 25 % nakazuje pomembnejše zmanjšanje listnega aparata in predstavlja mejo, nad katero drevo uvrščamo med poškodovana. Pri iglavcih je težava osutosti še večja, saj iglic ne nadomeščajo vsako leto. Pri teh drevesih je treba skrbno določiti primarni vzrok osutosti oziroma poškodb, kar lahko pomaga pri iskanju vzrokov oziroma pojasnil za opažene trende (npr. pojav gliv, bolezni, škodljivcev). V letu 2025 je bil pri iglavcih delež dreves z več kot 25 % osutosti višji (44,4 %) kot pri listavcih (32,7 %). Listavci pa so imeli precej večji delež dreves z osutostjo od 11 do 25 % (55,8 %) kot iglavci (42,1 %), kar so običajno poškodbe, ki jih na listih povzročijo biotski in abiotski dejavniki v tekočem letu.
Pri iglavcih postajajo problematična predvsem nižje ležeča območja, ki so zaradi toplejše klime za smreko manj primerna. V prihodnje lahko v luči podnebnih sprememb na teh lokacijah pričakujemo še slabše pogoje za uspevanje smreke in s tem slabše stanje osutosti gozdov. Povprečna osutost je bila pri iglavcih v večini let do leta 2019 nekoliko višja kot pri listavcih, v obdobju 2020–2023 pa je bila višja pri listavcih. V letih 2024 in 2025 je bila povprečna osutost ponovno višja pri iglavcih (31,5 oz. 30,8 %) kot pri listavcih (30,8 oz. 27,5 %). Trend povečevanja osutosti iglavcev je opažen tudi na evropski ravni (Michel in sod., 2025).
Na visoko povprečno osutost dreves v Sloveniji so v zadnjem desetletju vplivale posledice žledoloma leta 2014, poznejši vetrolomi in druge ujme, sušna obdobja, gradacije podlubnikov in drugi biotski dejavniki. Z vidika kazalnika povprečne osutosti ima Slovenija trenutno manj vitalne gozdove (povprečna osutost je leta 2024 znašala 30,8 %) v primerjavi z evropskim povprečjem (24,2 %) (Michel in sod., 2025).

Slika 2: Prikaz različno osutih krošenj navadne smreke, ene najpomembnejših drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Krošnje se med seboj razlikujejo po gostoti in količini iglic ter deležu živih vej. V času vegetacijske sezone se osutost vsako leto ocenjuje na vseh vzorčnih drevesih v Sloveniji. V letu 2025 je bilo zdravstveno stanje ocenjeno pri 1050 drevesih po Sloveniji, od tega pri 349 iglavcih in 701 listavcu. Kazalnik se na nacionalni ravni uporablja že od leta 1985 in omogoča vpogled v dolgoročne spremembe stanja drevesnih krošenj v zadnjih 40 letih.
V zadnjih letih opažamo povečanje osutosti bukve. Večja osutost je značilna predvsem za ploskve v južni in jugozahodni Sloveniji. K temu prispevajo plitva tla na karbonatnih podlagah z majhno sposobnostjo zadrževanja vode, neugodna razporeditev padavin in pojavljanje sušnih obdobij, zaradi katerih hitreje nastopi sušni stres. Na stanje bukve vpliva tudi daljinski transport onesnaženega zraka z zahodnimi vetrovi iz Padske nižine. Dodatno osutost v posameznih letih povečajo namnožitve škodljivcev, kot je bukov rilčkar skakač, katerega močnejši pojav je bil zabeležen tudi leta 2024.
Med drevesnimi vrstami z največjo osutostjo in poškodovanostjo so črni bor, pravi kostanj in dob, visoka povprečna osutost pa je značilna tudi za bukev in smreko. Visoka osutost in poškodovanost hrastov, predvsem doba in gradna, je značilna tudi za številne srednjeevropske države (Michel in sod., 2025). Pri dobu je eden pomembnih dejavnikov spreminjanje vodnega režima in zniževanje ravni podtalnice. Veliki jesen in pravi kostanj sta močno prizadeta zaradi bolezni, predvsem jesenovega ožiga in kostanjevega raka, medtem ko smreko ogrožajo predvsem podlubniki ter abiotski dejavniki, kot so vetrolomi in snegolomi. Med pomembnimi povzročitelji poškodb drevesnih krošenj so glive, žuželke, abiotski dejavniki, konkurenca ter poškodbe zaradi gospodarjenja z gozdovi, njihov pomen pa se med drevesnimi vrstami in leti razlikuje.

Slika 3: Močno osuta (80 %) bukev, ki je najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih, z obilnim semenenjem v bližini ploskve pri planini Blato.
Metodologija zbiranja podatkov:
Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnem sistematičnem vzorčenju v grozdih (cluster sampling), pri katerem vsak grozd sestavljajo štiri ploskve s po šestimi drevesi. Drevesa ostajajo v vzorcu, dokler ne odmrejo ali niso posekana; v tem primeru jih nadomestimo z novimi. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh delovnih fazah: v prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določijo vzorčna drevesa, v drugi pa se vsakemu izbranemu drevesu okularno oceni osutost.
Podatki se zbirajo vsako leto na mreži 16 × 16 km. Snemanja na 44 ploskvah potekajo v Sloveniji že od leta 1985. V letu 2024 je bilo v 27 evropskih državah na 5712 ploskvah ocenjenih 107.674 dreves.
Popis poškodovanosti gozdov in osutosti dreves se s podatki vključuje v vseevropsko mrežo in poteka v okviru programa ICP Forests (Mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove). Vsako drugo leto se izvede vseevropska kalibracija terenskih popisovalcev (International Photo-Intercalibration Course) na primeru 200 fotografij dreves (Meining in sod., 2024). Ocenjevanje poteka po harmonizirani metodologiji ICP Forests, kar omogoča mednarodno primerljivost podatkov.
Metodologija obdelave podatkov:
Osutost posameznega drevesa se ocenjuje v 5-odstotnih korakih. Iz individualnih ocen se za posamezno leto izračuna povprečna osutost vseh ocenjenih dreves ter ločeno iglavcev in listavcev (GZ01-1). Delež poškodovanih dreves predstavlja delež dreves z osutostjo nad 25 % med vsemi ocenjenimi drevesi (GZ01-2). Za prikaz GZ01-3 so drevesa razvrščena v tri razrede osutosti: do 10 %, od 11 do 25 % in nad 25 %. Pri izračunu kazalnikov se posamezna drevesa združujejo na ravni Slovenije in se ne utežujejo.
Podatkovni viri:
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves |
% |
Gozdarski inštitut Slovenije | 1991-2025 | v mesecu januarju za preteklo leto | letno |
22.09.2026
|
Da |
| Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves) |
% |
Gozdarski inštitut Slovenije | 1991-2025 | v mesecu januarju za preteklo leto | letno |
22.09.2026
|
Da |
| Delež drevja v posameznih razredih osutosti |
% |
Gozdarski inštitut Slovenije | 2025 | v mesecu januarju za preteklo leto | letno |
22.09.2026
|
Da |
Opredelitev kazalca:
Relevantnost kazalca: evropska
Točnost uporabljenih podatkov: uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): vsaj 10-leten niz podatkov
Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
Vrsta kazalca: Podatkovni kazalec
Posebnosti kazalca:
/