KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Po poslabšanju po letu 2020 se osutost dreves od leta 2022 zmanjšuje, vendar ostaja visoka, zlasti pri iglavcih. Ker je obdobje izboljševanja razmeroma kratko, še ni mogoče govoriti o trajnem izboljšanju vitalnosti gozdov. Povprečna osutost dreves v Sloveniji ostaja višja od evropskega povprečja.


Osutost drevesnih krošenj je kazalec življenjske moči dreves oziroma njihove vitalnosti ter posledično tudi sestojev in gozdov. 

Kazalec prikazuje delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja (glede na višino in položaj krošnje med okoliškimi drevesi) in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje drevoz več kot 25-odstotno osutostjo krošnje, kar pomeni, da mu manjka vsaj četrtina listnega aparata.


Grafi

Slika GZ01-1: Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)

Prikaži podatke
iglavci [%] listavci [%] skupaj [%]
1991 22,14 12,95 16,56
1993 22,46 15,68 19,59
1994 18,53 16,30 18,29
1995 26,86 18,07 21,42
1996 22,80 15,95 18,69
1997 24,69 20,49 22,21
1998 27,37 20,49 23,49
1999 28,65 21,87 25,62
2000 24,32 18,15 20,56
2001 25,90 21,46 24,62
2002 26,11 20,78 24,16
2003 25,13 20,75 23,56
2004 24,98 20,93 23,27
2005 24,99 22,21 23,47
2006 24,60 22,60 23,30
2007 24,56 25,87 25,37
2008 26,02 25,42 25,65
2009 26,36 25,86 26,05
2010 25,13 24,48 24,71
2011 25,95 23,81 25,45
2012 25,78 23,36 24,91
2013 26,14 24,46 25,87
2014 27,72 27,14 28,21
2015 29,69 26,30 28,08
2016 28,52 25,71 26,70
2017 28,60 26,86 27,46
2018 27,73 27,20 27,38
2019 28,68 27,61 27,97
2020 26,73 28,35 27,82
2021 29,41 31,31 30,69
2022 30,13 32,30 31,59
2023 30,83 31,03 31,04
2024 31,52 30,31 30,82
2025 30,77 27,50 28,70
Slika GZ01-2: Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves)
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)

Prikaži podatke
iglavci [%] listavci [%] skupaj [%]
1991 26,40 9,35 15,57
1993 25,28 12,45 18,87
1994 16,35 13,00 15,69
1995 37,75 17,63 24,71
1996 27,52 12,62 18,94
1997 31,06 20,34 27,03
1998 38,87 21,72 28,81
1999 41,97 22,77 30,62
2000 30,32 16,86 22,28
2001 36,11 24,53 30,41
2002 41,49 24,36 30,85
2003 36,73 23,76 29,27
2004 40,51 23,67 29,27
2005 35,08 28,49 30,59
2006 32,20 27,80 29,40
2007 36,60 35,70 35,70
2008 40,74 34,56 36,90
2009 39,07 32,78 35,42
2010 42,79 23,23 31,72
2011 37,87 27,62 31,40
2012 37,03 23,01 29,04
2013 34,31 28,47 30,87
2014 39,95 34,90 38,29
2015 44,33 32,75 37,81
2016 41,89 31,31 33,81
2017 40,60 35,12 37,03
2018 40,33 33,86 36,08
2019 42,70 35,14 37,69
2020 41,11 36,61 38,07
2021 44,09 41,33 42,23
2022 48,55 43,96 45,45
2023 47,18 37,74 40,84
2024 48,08 38,78 41,85
2025 44,41 32,67 36,57
Slika GZ01-3: Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2025
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije (22. 09. 2026)

Prikaži podatke
osutost več kot 25 % [% drevja] osutost od 11 do 25 % [% drevja] osutost do 10 % [% drevja]
skupaj 36,57 51,24 12,19
listavci 32,67 55,78 11,55
iglavci 44,41 42,12 13,47

Cilji

Namen spremljanja poškodovanosti in osutosti dreves je spremljati spremembe vitalnosti gozdov ter zaznavati izboljšanje ali poslabšanje stanja gozdov. Podatki omogočajo spremljanje časovnega in prostorskega gibanja osutosti dreves, primerjavo stanja na ravni Slovenije in EU ter poročanje o stanju osutosti dreves na nacionalni in mednarodni ravni. 

Kazalec prispeva k spremljanju naslednjih ciljev Resolucije o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 2007): 

  • Vzdrževati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi škodljivim vplivom;
  • zmanjšati vplive negativnih dejavnikov na gozdove. 

Spremljanje stanja gozdov poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP). Nacionalne podlage so Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov in Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP).


Časovna vrsta osutosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v letih 1991–2000 osutost povečevala, od leta 2000 naprej pa je bilo stanje kljub rahlemu trendu povečanja osutosti še razmeroma stabilno. Večje poslabšanje stanja smo zaznali leta 2014 in po letu 2020. Po letu 2022 se je stanje ponovno izboljšalo, vendar bo šele razvoj v prihodnjih letih pokazal, ali gre za začetek trajnejšega trenda izboljševanja ali le za kratkotrajno medletno nihanje.

Po izrazito povečani osutosti leta 2015 se je stanje do leta 2020 razmeroma umirilo. Od leta 2020 do 2022 se je povprečna osutost precej povečala, in sicer za 3,8 odstotne točke. Po letu 2022 se je povprečna osutost ponovno začela zmanjševati in je leta 2025 znašala 28,7 %.

Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih za drevo stresnih dejavnikov in njihovih kombinacij. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je zato treba upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so suša, veter, toča itd., in biotske, kamor uvrščamo tekmovalnost, napade mikroorganizmov ter drugih škodljivcev.

Slika 1: Podrta in poškodovana drevesa zaradi vetroloma julija 2023 v bližini ploskve pri Martuljških slapovih

Od leta 2010 do 2022 se je indeks poškodovanosti oziroma delež dreves z osutostjo višjo od 25 % povečal (slika GZ01-2). V letu 2010 je bilo z več kot 25 % osutih 31,3 % dreves, v letu 2020 38,1 %, v letu 2022 pa že 45,5 %. Po letu 2022 se je delež poškodovanih dreves zmanjšal in je leta 2025 znašal 36,6 %. Indeks osutosti nad 25 % kaže, da je drevo izgubilo vsaj četrtino svojega listnega aparata, kar je pomembno za spremljanje stanja gozdov. Precejšen delež dreves izgubljenega listnega aparata ne zmore več v celoti nadomestiti, kar lahko dolgoročno vodi v propad drevesa (Pintar in Höfferle, 2025). V letu 2025 je delež poškodovanih dreves pri listavcih znašal 32,7 %, pri iglavcih pa 44,4 %, torej je bil pri iglavcih večji za 11,7 odstotne točke.

Povprečna osutost iglavcev je dosegla rekordno vrednost leta 2015 (29,7 %), nato je leta 2016 padla (28,5 %), od leta 2020 pa ponovno naraščala ter leta 2022 dosegla 30,1 %. Leta 2023 se je povečala na 30,8 %, leta 2024 pa dosegla novo rekordno vrednost 31,5 %. Leta 2025 se je nekoliko zmanjšala na 30,8 % (slika GZ01-1). Visoko osutost listavcev in iglavcev leta 2015 lahko pripišemo posledicam žledoloma iz leta 2014, ki je bolj prizadel listavce. Predvidevamo, da so bili glavni razlogi poslabšanja osutosti iglavcev številne gradacije podlubnikov ter spremembe v temperaturnem in padavinskem režimu, ki so predvsem prizadele iglavce, rastoče izven svojega naravnega areala.

Do leta 2020 je stanje kazalo na nadaljevanje počasne obnove po žledu 2014, tako pri iglavcih kot pri listavcih. Stanje pri iglavcih je bilo nejasno zaradi gradacij podlubnikov, ki so posledica podrtega drevja in lesne biomase iglavcev v gozdovih. Stanje pri listavcih je bilo prav tako nestabilno, saj se je začetna moč obnove krošenj (adventivni poganjki) ustavila. Po letu 2020 je bilo zaznano poslabšanje stanja pri obeh skupinah dreves. To bi lahko pripisali vplivom podnebnih sprememb, gradacijam podlubnikov ter pri listavcih predvsem vplivu sekundarnih poškodb po žledu 2014 in poletni suši leta 2022. Po letu 2022 se je stanje pri listavcih izboljševalo, saj se je njihova povprečna osutost do leta 2025 zmanjšala z 32,3 % na 27,5 %, medtem ko je bila pri iglavcih še naprej visoka. V določenih predelih Slovenije se je zaradi poškodb, odmiranja in sečnje iglavcev občutno povečal delež listavcev na ploskvah.

Povprečna osutost vseh dreves je v letu 2025 znašala 28,7 %. Povprečna osutost iglavcev je bila 30,8 %, listavcev pa 27,5 %. Če rezultate primerjamo z letom 2013, pred žledom, opazimo, da je povprečna osutost iglavcev še vedno višja za približno 4,6 odstotne točke, medtem ko je povprečna osutost listavcev višja za približno 3,0 odstotne točke.

Raziskovalcem in popisovalcem na terenu osutost nad 25 % nakazuje pomembnejše zmanjšanje listnega aparata in predstavlja mejo, nad katero drevo uvrščamo med poškodovana. Pri iglavcih je težava osutosti še večja, saj iglic ne nadomeščajo vsako leto. Pri teh drevesih je treba skrbno določiti primarni vzrok osutosti oziroma poškodb, kar lahko pomaga pri iskanju vzrokov oziroma pojasnil za opažene trende (npr. pojav gliv, bolezni, škodljivcev). V letu 2025 je bil pri iglavcih delež dreves z več kot 25 % osutosti višji (44,4 %) kot pri listavcih (32,7 %). Listavci pa so imeli precej večji delež dreves z osutostjo od 11 do 25 % (55,8 %) kot iglavci (42,1 %), kar so običajno poškodbe, ki jih na listih povzročijo biotski in abiotski dejavniki v tekočem letu.

Pri iglavcih postajajo problematična predvsem nižje ležeča območja, ki so zaradi toplejše klime za smreko manj primerna. V prihodnje lahko v luči podnebnih sprememb na teh lokacijah pričakujemo še slabše pogoje za uspevanje smreke in s tem slabše stanje osutosti gozdov. Povprečna osutost je bila pri iglavcih v večini let do leta 2019 nekoliko višja kot pri listavcih, v obdobju 2020–2023 pa je bila višja pri listavcih. V letih 2024 in 2025 je bila povprečna osutost ponovno višja pri iglavcih (31,5 oz. 30,8 %) kot pri listavcih (30,8 oz. 27,5 %). Trend povečevanja osutosti iglavcev je opažen tudi na evropski ravni (Michel in sod., 2025).

Na visoko povprečno osutost dreves v Sloveniji so v zadnjem desetletju vplivale posledice žledoloma leta 2014, poznejši vetrolomi in druge ujme, sušna obdobja, gradacije podlubnikov in drugi biotski dejavniki. Z vidika kazalnika povprečne osutosti ima Slovenija trenutno manj vitalne gozdove (povprečna osutost je leta 2024 znašala 30,8 %) v primerjavi z evropskim povprečjem (24,2 %) (Michel in sod., 2025).


Slika 2: Prikaz različno osutih krošenj navadne smreke, ene najpomembnejših drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Krošnje se med seboj razlikujejo po gostoti in količini iglic ter deležu živih vej. V času vegetacijske sezone se osutost vsako leto ocenjuje na vseh vzorčnih drevesih v Sloveniji. V letu 2025 je bilo zdravstveno stanje ocenjeno pri 1050 drevesih po Sloveniji, od tega pri 349 iglavcih in 701 listavcu. Kazalnik se na nacionalni ravni uporablja že od leta 1985 in omogoča vpogled v dolgoročne spremembe stanja drevesnih krošenj v zadnjih 40 letih.

V zadnjih letih opažamo povečanje osutosti bukve. Večja osutost je značilna predvsem za ploskve v južni in jugozahodni Sloveniji. K temu prispevajo plitva tla na karbonatnih podlagah z majhno sposobnostjo zadrževanja vode, neugodna razporeditev padavin in pojavljanje sušnih obdobij, zaradi katerih hitreje nastopi sušni stres. Na stanje bukve vpliva tudi daljinski transport onesnaženega zraka z zahodnimi vetrovi iz Padske nižine. Dodatno osutost v posameznih letih povečajo namnožitve škodljivcev, kot je bukov rilčkar skakač, katerega močnejši pojav je bil zabeležen tudi leta 2024.

Med drevesnimi vrstami z največjo osutostjo in poškodovanostjo so črni bor, pravi kostanj in dob, visoka povprečna osutost pa je značilna tudi za bukev in smreko. Visoka osutost in poškodovanost hrastov, predvsem doba in gradna, je značilna tudi za številne srednjeevropske države (Michel in sod., 2025). Pri dobu je eden pomembnih dejavnikov spreminjanje vodnega režima in zniževanje ravni podtalnice. Veliki jesen in pravi kostanj sta močno prizadeta zaradi bolezni, predvsem jesenovega ožiga in kostanjevega raka, medtem ko smreko ogrožajo predvsem podlubniki ter abiotski dejavniki, kot so vetrolomi in snegolomi. Med pomembnimi povzročitelji poškodb drevesnih krošenj so glive, žuželke, abiotski dejavniki, konkurenca ter poškodbe zaradi gospodarjenja z gozdovi, njihov pomen pa se med drevesnimi vrstami in leti razlikuje.

Slika 3: Močno osuta (80 %) bukev, ki je najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih, z obilnim semenenjem v bližini ploskve pri planini Blato.


Metodologija

Metodologija zbiranja podatkov:

Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnem sistematičnem vzorčenju v grozdih (cluster sampling), pri katerem vsak grozd sestavljajo štiri ploskve s po šestimi drevesi. Drevesa ostajajo v vzorcu, dokler ne odmrejo ali niso posekana; v tem primeru jih nadomestimo z novimi. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh delovnih fazah: v prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določijo vzorčna drevesa, v drugi pa se vsakemu izbranemu drevesu okularno oceni osutost.
Podatki se zbirajo vsako leto na mreži 16 × 16 km. Snemanja na 44 ploskvah potekajo v Sloveniji že od leta 1985. V letu 2024 je bilo v 27 evropskih državah na 5712 ploskvah ocenjenih 107.674 dreves.

Popis poškodovanosti gozdov in osutosti dreves se s podatki vključuje v vseevropsko mrežo in poteka v okviru programa ICP Forests (Mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove). Vsako drugo leto se izvede vseevropska kalibracija terenskih popisovalcev (International Photo-Intercalibration Course) na primeru 200 fotografij dreves (Meining in sod., 2024). Ocenjevanje poteka po harmonizirani metodologiji ICP Forests, kar omogoča mednarodno primerljivost podatkov. 

Metodologija obdelave podatkov:

Osutost posameznega drevesa se ocenjuje v 5-odstotnih korakih. Iz individualnih ocen se za posamezno leto izračuna povprečna osutost vseh ocenjenih dreves ter ločeno iglavcev in listavcev (GZ01-1). Delež poškodovanih dreves predstavlja delež dreves z osutostjo nad 25 % med vsemi ocenjenimi drevesi (GZ01-2). Za prikaz GZ01-3 so drevesa razvrščena v tri razrede osutosti: do 10 %, od 11 do 25 % in nad 25 %. Pri izračunu kazalnikov se posamezna drevesa združujejo na ravni Slovenije in se ne utežujejo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka 

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves

%

Gozdarski inštitut Slovenije 1991-2025 v mesecu januarju za preteklo leto letno

22.09.2026

 

Da
Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves)

%

Gozdarski inštitut Slovenije 1991-2025 v mesecu januarju za preteklo leto letno

22.09.2026

 

Da 
Delež drevja v posameznih razredih osutosti 

%

Gozdarski inštitut Slovenije 2025 v mesecu januarju za preteklo leto letno

22.09.2026

 

Da

Opredelitev kazalca: 

Relevantnost kazalca: evropska
Točnost uporabljenih podatkov: uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): vsaj 10-leten niz podatkov
Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
Vrsta kazalca: Podatkovni kazalec

Posebnosti kazalca:

/

Drugi viri in literatura

  1. PINTAR, A. M., HÖFFERLE, P. 2025. Osutost drevesnih krošenj v Sloveniji po letu 1991 s poudarkom na letu 2024 = Tree crown defoliation in Slovenia since 1991, with particular emphasis on 2024. Gozdarski vestnik, 83 (7/8): 208–220. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24777 
  2. PINTAR, A. M., HÖFFERLE, P., KERMAVNAR, J., KRAJNC, L., KRAJNC, N., KUŠAR, G., KUTNAR, L., LEVANIČ, T., OBLIŠAR, G., OGRIS, N., RUPEL, M., SIMONČIČ, P., ŠERCER, S., VILHAR, U., ŽLINDRA, D. 2026. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2025: vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 150 str. DOI: 10.20315/gis1002 
  3. SKUDNIK, M., GRAH, A., PINTAR, A. M., PLANINŠEK, Š. 2020. Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP Forests = Digital capture of tree crown condition and damage cause assessments for the purpose of ICP Forests reporting. Gozdarski vestnik, 78 (4): 185–194. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12070 
  4. OGRIS, N., SKUDNIK, M. 2021. V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje. Gozdarski vestnik, 79 (5/6): 226–237. 
  5. OGRIS, N., SKUDNIK, M. 2021. Večanje osutosti bukove krošnje v Sloveniji. Korenina, 16: 16–18. 
  6. MICHEL, A., HAGGENMÜLLER, K., KIRCHNER, T., PRESCHER, A.-K., SCHWÄRZEL, K. (ur.) 2025. Forest Condition in Europe: The 2025 Assessment. ICP Forests Technical Report under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (Air Convention). Eberswalde, Thünen Institute, 100 str. DOI: 10.3220/253-2025-62 
  7. KOVAČ, M., SKUDNIK, M., JAPELJ, A., PLANINŠEK, Š., VOCHL, S. 2014. I. Gozdna inventura. V: Kovač M. (ur.), Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov – priročnik za terensko snemanje. Studia Forestalia Slovenica, 140. Ljubljana, Založba Silva Slovenica: 7–113. 
  8. MEINING, S., WELLBROCK, N., KNAPP, N., BIELEFELDT, J. 2024. European Photo International Cross-comparison Course 2023 (Photo-ICC 2023).


Povezani kazalci