KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] LULUCF
  4. Neto Izpusti TGP Sektorja LULUCF

[PO31] Neto izpusti TGP sektorja LULUCF
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO2 ekv, kar pomeni, da je bil sektor neto ponor. V primerjavi z letom 2005 je bila velikost neto ponora manjša za 41 %, predvsem zaradi posledic naravnih motenj v gozdovih in povečanega obsega poseka v preteklem desetletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2025 zmanjšal za približno 13 % glede na leto 2024, delež sanitarnega poseka pa je ostal visok in je znašal okoli 32 % skupnega evidentiranega poseka.

[1]     Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021, Ljubljana, junij 2022 (http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2021_Porocilo_o_gozdovih_ZGS.pdf).

Kazalnik neto izpusti TGP v sektorju LULUCF kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpustih po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispevajo izpusti in odvzemi CO2, ki so posledica sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpusti N2O nastajajo kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpusti N2O nastajajo zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalnika prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.

Grafi

Slika PO31-1: Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF, Slovenija, 2005, 2010–2024
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Neto izpusti TGP [kt CO2 ekv] Neto izpusti TGP leta 2005 [kt CO2 ekv]
2005 -7222,29
2006
2007
2008
2009
2010 -7137,71
2011 -7036,11
2012 -6938,81
2013 -5384,49
2014 406,78
2015 507,22
2016 675,11
2017 790,70
2018 876,23
2019 -4621,19
2020 -4432,56
2021 -4417,78
2022 -4264,10
2023 -4400,77
2024 -4451,53
2025

Cilji

V obdobju 2021–2025 je treba ob upoštevanju prilagodljivosti zagotoviti, da v tem sektorju ne bodo proizvedeni neto izpusti, kar določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt iz leta 2020 (NEPN 2020), ki cilj povzema po uredbi (EU) 2018/841[1]. Poleg tega je treba zagotoviti, da v obdobju 2026–2029 vsota razlik med izpusti in odvzemi toplogrednih plinov na ozemlju Slovenije in v vseh kategorijah poročanja zemljišč, ter povprečno vrednostjo podatkov iz evidenc izpustov toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023 ne bo presegala proračuna za to obdobje, kot to izhaja iz uredbe (EU) 2023/839[2]. Cilj Slovenije za leto 2030 v skladu z NEPN, ki je bil sprejet leta 2024 (NEPN 2024), je doseči ponor v višini -146 kt CO2 ekv.

 

[1]     Uradni list Evropske unije L 156/1

[2]    Uradni list Evropske unije L 107/1

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO2 ekv, kar predstavlja 1,2-odstotno povečanje ponorov glede na leto 2023. Največji prispevek k ponorom so imela gozdna zemljišča, ki so predstavljala približno 97 % vseh izpustov v sektorju. K ponorom sta prispevali tudi kategoriji travinje (-151 kt CO₂ ekv) in pridobljeni lesni proizvodi (-341 kt CO₂ ekv), medtem ko so bile kategorije obdelovalna zemljišča, mokrišča, naselja in druga zemljišča neto vir izpustov.

V primerjavi z letom 2005 je pri večini kategorij rabe zemljišč opazen trend zmanjševanja izpustov, izjema pa so mokrišča, kjer so se izpusti izrazito povečali, predvsem zaradi pretvorb gozdnih zemljišč v mokrišča. Kljub temu, da gozdna zemljišča ostajajo ključni vir ponorov ogljika v Sloveniji, so se njihovi ponori v letu 2024 v primerjavi z letom 2005 zmanjšali za 41 %.

Dolgoročno zmanjševanje ponorov v gozdovih je posledica več dejavnikov. Med pomembnejšimi sta usmerjenost gozdarske politike in stroke v povečevanje izkoriščanja lesnega potenciala ter vpliv obsežnih naravnih motenj (žledolom, vetrolomi in gradacije podlubnikov), ki so v obdobju 2014–2018 močno prizadele slovenske gozdove. Na povečano intenzivnost motenj kaže tudi delež sanitarnega poseka, ki se je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v obdobju 2021–2024 povečal s 26 % na 32 % celotnega poseka. Posledično se je vrednost kazalnika v obdobju 2013–2024 zmanjšala za več kot 17 %.

Zmanjševanje ponorov v gozdovih predstavlja pomemben izziv za doseganje podnebnih ciljev Slovenije, saj sektor LULUCF ostaja edini sektor, ki na ravni države zagotavlja neto odstranjevanje CO₂ iz ozračja. Krepitev odpornosti gozdov na podnebne spremembe in ohranjanje njihove ponorne sposobnosti bosta zato ključna dejavnika za dolgoročno podnebno nevtralnost Slovenije.

Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz let 2006 in 2019.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec neto izpusti TGP v sektorju LULUCF (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpuste po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti in odvzemi CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
  • izpusti in odvzemi CO2 za pridobljene lesne proizvode,
  • neposredni izpusti N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
  • neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika,
  • izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izraženi v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpustov in ponorov CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpusti in ponori CO2 za zemljiške kategorije izračunajo kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednih izpustov N2O, ki so posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunajo na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Neto izpusti TGP

kt CO2 ekv

UNFCCC

https://unfccc.int/sites/default/files/resource/SVN-CRT-2026-V1.0.zip

2005, 2010−2024

marca za predpreteklo leto

enkrat letno

3. 6. 2026

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zadnje osvežitve
09.09.2026
Avtor(ji)

Boštjan Mali, GozdIS

Vsebina kazalnika je bila pripravljena po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) v sklopu izvajanja nalog javnega pooblastila po 125. členu Podnebnega zakona. Za strokovno vsebino kazalnika odgovarjata izvajalec in naročnik.