Ključno sporočilo
Neutral

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2021 znašali -3.106 kt CO2 ekv. V tem letu so bile neto izpusti večji oz. ponori manjši za 1,2 % glede na leto prej in za 57 % glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije  se je posek v letu 2021 zmanjšal le za 3,6 % glede na leto 2020. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2021 prvič po letu 2014 manjši od ene tretjine celotnega letnega poseka.

Opomba:

*1   ZGS. 2022. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021. Ljubljana, marec 2022


Kazalec neto izpusti TGP v sektorju LULUCF kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpusti po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispevajo izpusti in odvzemi CO2, ki so posledica sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpusti N2O nastajajo kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpusti N2O nastajajo zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalca prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.


Grafi

Slika PO31-1: Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF leta 2005 in v obdobju 2010−2021
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2021
2005 -7224,49
2010 -7166,77
2011 -7067,70
2012 -7006,87
2013 -5307,33
2014 709,03
2015 808,44
2016 956,73
2017 949,47
2018 1046,23
2019 -3344,82
2020 -3142,73
2021 -3105,76

Cilji

V obdobju 2021–2025 je treba ob upoštevanju prilagodljivosti zagotoviti, da v tem sektorju ne bodo proizvedeni neto izpusti, kar določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki cilj povzema po uredbi (EU) 2018/841*2 . Poleg tega je treba zagotoviti, da v obdobju 2026–2029 vsota razlik med izpusti in odvzemi toplogrednih plinov na ozemlju Slovenije in v vseh kategorijah poročanja zemljišč, ter povprečno vrednostjo podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023 ne bo presegala proračuna za to obdobje, kot to izhaja iz uredbe (EU) 2023/839*3. Cilj Slovenije za leto 2030 je doseči ponor v višini -146 kt CO2 ekv.

Opombi:

*2   Uradni list Evropske unije L 156/1

*3   Evropska komisija, julij 2021

      (https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/revision-regulation-ghg-land-use-forestry_with-annex_en.pdf


Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2021 znašali -3.106 kt CO2 ekv. Ponori so se v letu 2021 zmanjšali za 1,2 % glede na leto prej oz. za 57 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2021 so k neto izpustom v sektorju največ oz. kar 95 % prispevala gozdna zemljišča, ki so največji vir ponorov. Poleg teh sta bili v tem letu vir ponorov še kategoriji travinje (-356 kt CO2 ekv) in pridobljeni lesni proizvodi (-195 kt CO2 ekv), medtem ko so bile ostale kategorije (njivske površine, mokrišča, naselja in druga gozdna zemljišča) vir izpustov. Pri teh kategorijah je viden trend zmanjšanja izpustov glede na leto 2005, z izjemo mokrišč, kjer so se izpusti precej povečali, predvsem na račun konverzij iz gozdnih zemljišč. Čeprav so se ponori na gozdnih zemljiščih v letu 2021 zmanjšali za 60 % glede na leto 2005, pa je v zadnjih letih viden upad deleža sanitarne sečnje. Ta se je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v obdobju 2018–2021 zmanjšal s 67 na 26 % in je bil prvič po letu 2014 manjši od ene tretjine celotnega letnega poseka.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2011−2021 zmanjšala za 56 %, kar pomeni, da so se ponori v sektorju LULUCF v zadnjem desetletju zmanjšali za več kot polovico. Razloga za to sta predvsem dva, in sicer usmeritev gozdarske stroke v večanje količine možnega poseka in vpliv naravnih motenj, ki so v obdobju 2014−2018 zelo prizadele slovenske gozdove.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji za obdobje do leta 2030 za sektor LULUCF so povzeti po NEPN in so skladni s cilji, ki izhajajo iz uredb EU.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz let 2006 in 2019.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Neto izpusti TGP (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpustov po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti in odvzemi CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
  • izpusti in odvzemi CO2 za pridobljene lesne proizvode,
  • neposredni izpusti N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
  • neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika,
  • izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.

Neto izpusti TGP se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izraženi v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpustov in ponorov CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpusti in ponori CO2 za zemljiške kategorije izračunajo kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednih izpustov N2O, ki so posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpusti N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunajo na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Neto izpusti TGP

kt CO2 ekv

UNFCCC

(https://unfccc.int/sites/default/files/resource/svn-2023-crf-12apr23-AR5.zip)

2005, 2010−2021

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov