[PO27] Letni izpusti TGP iz ETS
Ključno sporočilo
Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005. Gre za skupni cilj EU, ki ni dodatno diferenciran po posameznih državah članicah, zato Slovenija za ta sektor nima določenega posebnega nacionalnega cilja.
Definicija
Kazalnik prikazuje izpuste toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji iz virov, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti TGP v EU (ETS). Izpusti so energetskega in procesnega izvora in so posledica zgorevanja goriv in kemičnih reakcij v industrijskih procesih ter izpustov CO2 zaradi razžveplanja dimnih plinov. Za celotno časovno vrsto je predpostavljen obseg podjetij, kot je določen v tretjem trgovalnem obdobju od vključno leta 2013 dalje.
Grafi
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
| Industrijski procesi [kt CO2 ekv] | Predelovalne dejavnosti [kt CO2 ekv] | Transformacije [kt CO2 ekv] | Skupni izpusti ETS [kt CO2 ekv] | |
|---|---|---|---|---|
| 2005 | 704,06 | 1395,26 | 6301,15 | 8400,46 |
| 2006 | 756,01 | 1416,25 | 6339,86 | 8512,12 |
| 2007 | 788,63 | 1397,86 | 6578,54 | 8765,03 |
| 2008 | 824,21 | 1373,72 | 6404,89 | 8602,82 |
| 2009 | 615,73 | 1156,34 | 6103,11 | 7875,18 |
| 2010 | 583,23 | 1137,08 | 6208,95 | 7929,26 |
| 2011 | 546,84 | 1044,23 | 6211,61 | 7802,68 |
| 2012 | 530,78 | 999,62 | 5901,18 | 7431,59 |
| 2013 | 732,39 | 1038,92 | 5617,13 | 7388,44 |
| 2014 | 730,22 | 1054,52 | 4329,02 | 6113,76 |
| 2015 | 687,08 | 1000,03 | 4420,89 | 6108,00 |
| 2016 | 683,40 | 904,53 | 4781,13 | 6369,05 |
| 2017 | 764,31 | 1062,87 | 4741,09 | 6568,27 |
| 2018 | 797,31 | 1087,24 | 4605,80 | 6490,34 |
| 2019 | 792,70 | 1071,64 | 4388,07 | 6252,41 |
| 2020 | 744,42 | 1023,62 | 4326,59 | 6094,62 |
| 2021 | 735,09 | 959,76 | 3986,64 | 5681,50 |
| 2022 | 689,88 | 940,84 | 3230,46 | 4861,18 |
| 2023 | 609,29 | 830,51 | 3142,35 | 4582,14 |
| 2024 | 614,75 | 910,70 | 3482,02 | 5007,46 |
Cilji
Na ravni EU[1] je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.
[1] V ETS so vključeni EU-27, Lichtenstein, Islandija in Norveška.
Komentar
K izpustom ETS v Sloveniji prispevajo trije sektorji. Največji vir so transformacije oziroma proizvodnja električne energije in toplote, ki so leta 2024 predstavljale 69,5 % skupnih izpustov ETS. Zaradi visokega deleža praviloma pomembno vplivajo tudi na gibanje skupnih izpustov ETS. Leta 2024 so se izpusti iz transformacij povečali za 10,8 %, skupni izpusti ETS pa za 9,3 % v primerjavi z letom prej. Zmanjšanje v letu 2014 je bilo posledica zaustavitve Termoelektrarne Trbovlje in bloka 3 v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ter manjšega skupnega obsega proizvodnje v TEŠ. Gibanje v drugih letih večinoma sledi proizvodnji električne energije, izjema je bilo leto 2015, ko se je zaradi večjega izkoristka novega bloka TEŠ proizvodnja električne energije povečala bolj kot izpusti.
Preostala dva vključena sektorja sta predelovalne dejavnosti oziroma zgorevanje goriv v industriji, ki so leta 2024 predstavljale 18,2 % skupnih izpustov ETS, ter industrijski procesi z 12,3-odstotnim deležem. Izpusti iz zgorevanja goriv v industriji so se leta 2024 povečali za 9,7 %, procesni izpusti pa za 0,9 %. V primerjavi z letom 2005 so bili izpusti iz zgorevanja goriv manjši za 34,7 %, procesni izpusti pa za 12,7 %.
Izpusti v sektorju ETS so leta 2024 znašali 5.007 kt CO₂ ekv. in so se glede na leto 2023 povečali za 9,3 %. V obdobju 2017–2024 so se skupni izpusti zmanjšali za 23,8 %, v celotnem opazovanem obdobju 2005–2024 pa za 40,4 %. Najvišji izpusti v podatkih za obdobje 2005–2024 so bili zabeleženi leta 2007, ko so znašali 8.765 kt CO₂ ekv., najnižji pa leta 2023, ko so znašali 4.582 kt CO₂ ekv.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Vsi podatki so iz registra emisijskih kuponov na spletni strani ARSO. Zavezanci poročajo o količini izpustov toplogrednih plinov. Izračune in količine po predpisanem postopku preverjajo preveritelji, ki o tem tudi pisno poročajo.
Metodologija obdelave podatkov:
Sektorska razdelitev izpustov ETS je narejena na podlagi razvrstitve podjetij glede na njihovo dejavnost in procese. Leta 2013 je prišlo do spremembe v shemi EU-ETS. Za obdobje 2005–2012 so izpusti EU-ETS, zaradi primerljivosti gibanja izpustov v celotnem obdobju, določeni ob predpostavki enakega obsega podjetij, ki so vključena v ETS, kot to velja po letu 2012.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Preverjeni izpusti ETS | kt CO2 ekv | ARSO, poslano po elektronski pošti |
2005−2024 |
maja za leto preteklo leto |
enkrat letno |
19. 8. 2026 |
da |
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 1
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Povezani kazalci
