KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Vode
  3. Letna Rečna Bilanca

[VD03] Letna rečna bilanca
State

Ključno sporočilo
Neutral

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 nadpovprečno, 2024 pa nekoliko nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco so bila v obdobju 1961–2024 izraziteje nadpovprečna leta 2010, 2013, 2014 in 2023, podpovprečna pa leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022. Trend odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije je upadajoč.

Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije, ki jo sestavljata dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.

Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca
Viri:

Vir: (Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, april 2026)

Prikaži podatke
dotok [milijon m3/leto] skupni odtok [milijon m3/leto] neto odtok [milijon m3/leto]
1961 12453,17 28699,36 16246,19
1962 15163,07 35474,96 20311,89
1963 14628,61 33294,45 18665,84
1964 11969,00 29530,78 17561,78
1965 20299,72 45264,91 24965,19
1966 16563,65 33854,40 17290,74
1967 14928,83 29115,05 14186,22
1968 12714,68 28472,34 15757,66
1969 12858,49 31449,42 18590,93
1970 15594,55 33381,57 17787,02
1971 9408,13 21600,92 12192,78
1972 16408,81 36551,59 20142,78
1973 12511,91 26540,51 14028,60
1974 12081,13 28742,51 16661,38
1975 16324,93 32543,02 16218,09
1976 11027,51 26565,78 15538,28
1977 13551,33 29571,01 16019,67
1978 12897,91 29262,46 16364,55
1979 16075,48 35668,79 19593,31
1980 14102,90 32300,50 18197,60
1981 12619,92 24968,91 12348,99
1982 13090,81 29195,88 16105,07
1983 11046,75 21156,66 10109,91
1984 11971,23 28420,12 16448,89
1985 12720,87 28050,20 15329,34
1986 13066,88 27609,28 14542,40
1987 14174,30 31466,30 17292,00
1988 12529,78 26055,05 13525,28
1989 13354,99 25944,86 12589,87
1990 11570,05 26325,86 14755,81
1991 14549,54 30135,08 15585,54
1992 13807,16 29258,04 15450,88
1993 12525,66 25408,42 12882,76
1994 12015,34 25797,78 13782,43
1995 11726,09 28421,40 16695,30
1996 14603,45 33319,61 18716,17
1997 11588,16 24078,63 12490,48
1998 12270,41 28261,49 15991,08
1999 13849,89 29660,43 15810,55
2000 14289,85 30166,51 15876,66
2001 11615,50 26913,53 15298,03
2002 11450,15 24748,70 13298,55
2003 9424,25 18372,92 8948,67
2004 13255,03 30541,03 17285,99
2005 12872,46 26574,58 13702,12
2006 11792,73 24797,83 13005,10
2007 10520,57 22125,32 11604,75
2008 11557,17 27731,41 16174,25
2009 16826,60 33736,66 16910,06
2010 13362,59 34562,90 21200,31
2011 11124,64 21069,09 9944,45
2012 14908,95 28959,74 14050,79
2013 15311,45 35102,35 19790,90
2014 19031,06 44060,59 25029,53
2015 12004,18 23959,72 11955,54
2016 13473,36 30511,34 17037,98
2017 11510,45 26796,07 15285,62
2018 14531,28 30421,59 15890,30
2019 13386,62 29210,46 15721,17
2020 14885,87 28369,63 14307,14
2021 12827,27 27303,29 15475,31
2022 8903,87 20065,25 11161,38
2023 16389,57 37798,39 21408,81
2024 17176 34728 17552

Cilji

  • Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda. 
  • Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo. 
  • Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za potrebe različnih rab (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.

Za ocenjevanje gibanja letne rečne bilance je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren le daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj je izbrano obdobje 1961–2024. V večjem delu obdobja je zaznan trend upadanja skupnega rečnega odtoka, najizraziteje upadanje je bilo v tridesetletnem obdobju 1971–2000. 

V obdobju 2000–2021 je značilno odstopanje od povprečja v obe smeri, splošna tendenca upadanja vodnih količin pa je manj izrazita. Leto 2022 je bilo ponovno izraziteje podpovprečno, 2023 nadpovprečno, 2024 pa nekoliko nadpovprečno. Leta 2024 je bil neto rečni odtok za 15 odstotkov večji od povprečja obdobja 1961–2020. Glede na letno rečno bilanco uvrščamo leto 2024 med bolj vodnata leta v zgodovini hidroloških meritev. 

Gibanje letnega rečnega odtoka posredno opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokovodnih in nizkovodnih stanj voda. 

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. 

Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Čeprav se manj izrazito pojavljajo v določenem delu leta, so najbolj običajni v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Kazalec je bil osvežen s podatki 1961–2024. Ti so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO aprila 2026.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Srednji letni pretoki (Qs) so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki od dejanskih vrednosti razlikujejo približno za ±5 odstotkov. Podatki o srednjih letnih pretokih z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevana sta tudi podatka HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2024 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj. 

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije, niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 odstotkov ozemlja Slovenije. Skladnost je pri različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99-odstotna, manjša od 90 odstotkov je le pri neposrednem zaledju Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 odstotkov. Podatki za pretok Mure so usklajeni z avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir 

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka 

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom)

milijon m3/leto

 

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2026

https://www.arso.gov.si/vode/podatki/

 

 1961-2024 April 2026 za celotno obdobje Letno 15. 4. 2026 Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

    1 = globalno, 

    2 = EU, 

    3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

    1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

    2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 

    3 = interni podatki 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

    1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 

    2 = vsaj 5leten niz podatkov 

    3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

    1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 

    2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

    3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  • Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. UL L 327, 22. 12. 2000, str. 1–73.

Povezani kazalci

Datum zadnje osvežitve
01.06.2026
Avtor(ji)

Florjana Ulaga, Agencija RS za okolje