Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.

Ker je bila uveljavljana nova metodologija za mednarodno poročanje, so se z evidencami pripravljenimi v letu 2015 spremenile vrednosti za izpuste TGP za celotno obdobje 1986-2013, kar je podrobneje pojasnjeno v poglavju o metodologiji. Podatki objavljeni letos zato niso v celoti primerljivi z objavami v preteklih letih, kar pa ne vpliva na ključne ugotovitve.

Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2015 je prispevala 80 % vseh izpustov. V obdobju 1986-2015 se je delež gibal med 79 in 83 %.

Primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega proizvoda in oskrbe z energijo pokaže ali je bil dosežen razklop rasti BDP-ja in izpustov ter kaj je vplivalo na razklop. Analiza je pokazala, da je bil razklop dosežen zlasti v obdobju 2002-2007 kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije, in v letih 2012-2014 kot posledica zmanjšanja deleža fosilnih goriv v oskrbi z energijo in večje učinkovitosti rabe energije. Do leta 2050 bo potrebno doseči znatno večji razklop, saj se morajo izpusti TGP zmanjšati za 80-95 % glede na leto 1990.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora ima največji delež CO2 (96% leta 2015), katerega glavni vir je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. CH4 je predstavljal 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2013 zmanjšali za 17,4 %, izpusti CH4 za 39,1 %, izpusti N2O pa za 14,9 %.

Največji vir izpustov energetskega izvora je promet s 40 %, proizvodnja električne energije in toplote je s 37 % leta 2015 na drugem mestu. Industrija prispeva 12 %,  gospodinjstva in storitveni sektor skupaj pa 11 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj je to edini sektor, kjer so se izpusti od leta 1986 povečali, in sicer za 159 % do leta 2015. Glede na leto 2005 so se izpusti povečali za 21 %. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). Pozitivno je to, da se je rast po letu 2008 ustavila, vendar prvi podatki za leto 2016 kažejo na ponovno občutno rast prodaje pogonskih goriv. V obdobju 2000-2008 je raba energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta 2008 so bili izpusti kar za 197 % višji kot leta 1986. Po letu 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, kar se je zaradi nižjih cen goriv v Sloveniji glede na sosednje države, neposredno odrazilo na večji prodaji pogonskih goriv v državi. Ob tem je potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj Slovenija v prometu ni izvajala načrtovanih ukrepov iz operativnih programov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012, MOP, 2014). Problematična je zlasti osredotočenost na cestni promet in na promet z osebnimi avtomobili. Zmanjšanje izpustov po letu 2008 je zlasti posledica zlasti gospodarske krize in tudi višjih cen pogonskih goriv v Sloveniji glede na ostale države.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote skupaj z ubežnimi emisijami so se v zadnjih letih občutno znižali kot posledica modernizacije sektorja. Leta 2015 so bili za 34 % % nižji kot leta 1986, medtem ko so bili leta 2007 še na enakem nivoju.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2015 najbolj zmanjšali, za 64 %, kot posledica prestrukturiranja industrije in zamenjave goriv v prvi polovici obdobja ter gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008, ter na ponovno prestrukturiranje industrije. Kljub gospodarski rasti v letu 2015, so se emisije iz industrije in gradbeništva zmanjšale.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se po letu 2008 izpusti zniževali, kar je predvsem posledica zmanjšanja rabe kurilnega olja, zaradi zamenjav z drugimi energent, zlasti lesno biomaso, kakor tudi zaradi ukrepov učinkovite rabe energije na stavbah. Glede na leto 1986 so bili izpusti leta 2015 nižji za 38 %. V zadnjem letu so se izpusti minimalno povečali, kar lahko pripišemo hladnejši zimi, glede na leto 2014. Za leto 2016 prvi podatki kažejo na občutno povečanje porabe kurilnega olja, kar se bo zagotovo odrazilo tudi na izpustih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, za doseganje podnebnih ciljev izvaja Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014), ukrepi so nanašajo na vse sektorje, z izjemo virov, ki so v shemi EU-ETS (Praktično celotna proizvodnja električne energije in toplote ter dobra polovica izpustov iz industrije – večje naprave). V letu 2016 je bilo sprejeto prvo poročilo o spremljanju izvajanja ukrepov programa. Ugotovljeno je bilo, da je največji zaostanek pri izvajanju ukrepov na področju prometa, večji zaostanek pa je tudi na področju stavb ter zelene gospodarske rasti (MOP, 2016). Analiza učinkovitosti porabe nepovratnih sredstev je pokazala, da je v javnem sektorju doseženo zmanjšanje emisij na EUR subvencije znatno nižje kot velja za sredstva Ekosklada, ki so podeljena občanom (MOP, 2016).

EU si je za do leta 2020 zastavila cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009).

Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov virov zunaj ETS glede na leto 2005 (EU, 2009). Ta cilj je bil z izvedbenimi odločbami preveden v absolutne cilje za obdobje 2013-2020. Leta 2013 izpusti virov neETS v Sloveniji ne smejo presegati 12.324 kt CO2 ekv, leta 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema letoma.

V letu 2015 so izpusti znašali 10.719 kt CO2 ekv in so bili nižji od ciljne vrednosti za to leto za 13,4 %. Med izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS,  je daleč najpomembnejši sektor promet s kar 50-odstotnim deležem izpustov, energetski viri pa so skupaj prispevali 74 %.

EU je že leta 2010 sprejela politično odločitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95 % glede na leto 1990, tolikšno zmanjšanje bo po ugotovitvah Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potrebno v razvitih državah, da bi preprečili nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržali rast globalne temperature pod mejo 2 °C (Svet EU, 2010). Ta smer je bila potrjena tudi na mednarodnem nivoju v Parizu leta 2015, kjer so sprejeli dogovor za prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni. V luči tega je v letu 2016 Evropska komisija objavila predlog uredbe o delitvi napora za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot del novega podnebno energetskega paketa, kjer so za države EU določeni cilji za obdobje 2021-2030. Za Slovenijo je predlagano 15 % zmanjšanje emisij virov izven ETS do leta 2030 glede na leto 2005.