Cilji povzeti po:

V posodobljenih ukrepih v osnutku predloga posodobitve NEPN je za kazalnika opredeljeno, da je treba do leta 2030 izpuste TGP zaradi krčitev gozdov zmanjšati za 50 % in izpuste TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča za 25 % glede na leto 2021.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru monitoringa izpustov toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), ki predstavlja enega od monitoringov stanja okolja. Gozdarski inštitut Slovenije ga izvaja na podlagi Zakona o varstvu okolja in Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Gozdarski inštitut Slovenije ter v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 in njihovo dopolnitvijo iz leta 2019.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalnik izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč (kt CO₂ ekv) vključuje dva podkazalnika, in sicer izpusti TGP zaradi krčitev gozdov (kt CO₂ ekv) in izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča (kt CO₂ ekv). Za izračun kazalnika, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

• izpusti TGP zaradi krčitev gozdov, ki obsegajo:
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v njivske površine,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v travinje,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v mokrišča,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v druga zemljišča;
• izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna, ki obsegajo:
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe njivskih površin v naselja,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe travinja v naselja,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe mokrišč v naselja,
  • izpuste CO₂ in N₂O zaradi spremembe drugih zemljišč v naselja.

Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe rabe gozdnih zemljišč v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja oz. druga zemljišča. Vključujejo izpuste CO₂, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, ter neposredne in posredne izpuste N₂O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe gozdnih zemljišč, njivskih površin, travinja, mokrišč in drugih zemljišč v naselja. V kontekstu nove uredbe na področju LULUCF (tj. Uredba 2018/841) se pozidana in sorodna zemljišča imenujejo naselja, čeprav vsebujejo vse kategorije zemljišč, ki so povezana z urbanizacijo. Vključujejo izpuste CO₂, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, ter neposredne in posredne izpuste N₂O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Opredelitev kazalca:

• Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni