F-plini se uporabljajo v številnih napravah, v glavnem kot nadomestek snovem, ki tanjšajo ozonski plašč. V večini primerov so to t.i. HFC plini, njihova najpogostejša raba pa je povezana z napravami za hlajenje – klimatske naprave, klimati, toplotne črpalke itd. Te snovi so problematične, ker imajo visok toplogredni potencial, kar pomeni, da majhno povečanje porabe plinov veliko prispeva k izpustom TGP. Izpusti nastajajo pri proizvodnji naprav s HFC plini, njihovi uporabi ter odstranjevanju. Pri izdelavi so izpusti majhni, enako velja tudi za odstranjevanje ob predpostavki, da se plin zajame, kar zahteva zakonodaja. Iz tega izhaja, da največ izpustov nastane med uporabo naprave, saj med delovanjem HFC-ji iz nje uhajajo. Koliko snovi med delovanjem uide najbolje pokaže količina snovi, ki jo je potrebno dopolniti v napravo. Snovi imajo različne toplogredne potenciale, zato se lahko z izbiro snovi z nižjim toplogrednim potencialom izpusti TGP zmanjšajo. Izpusti se prav tako zmanjšajo z izboljšanjem tesnjenja naprav. Kazalnik prikazuje izpuste TGP, ki so nastali zaradi puščanja snovi. Njihova količina je določena na podlagi količine dopolnjenih snovi, ki jo poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Izpusti TGP zaradi uhajanja F-plinov so izračunani kot vsota zmnožkov količin HFC plinov, ki so bili dopolnjeni v naprave, ter njihovih toplogrednih potencialov. Uporabljene so vrednosti toplogrednih potencialov AR5.

Izpusti TGP zaradi puščanja naprav z F-plini so ocenjeni za obdobje 2013−2025. Leta 2015, ki je izhodiščno leto, so izpusti znašali 195 kt CO₂ ekv. Količina F-plinov je znašala 70,0 t, povprečni GWP faktor pa je bil 2785. Do 2020 in 2021 se je količina F-plinov zniževala, ko je dosegla najnižje vrednost 47,8 t in 49,9 t. Od takrat do leta 2024 se je količna hitro povečevala in leta 2024 s 85,7 t dosegla najvišjo vrednost. Leta 2025 se je glede na leto prej količina zmanjšala za 13 %, na 74,6 t. Struktura F-plinov se je skozi opazovano obdobje spreminjala, kar je vplivalo na to, da se je povprečni GWP faktor F-plinov zniževal. Do leta 2019 počasi, potem pa hitreje. Leta 2025 je znašal 2007, kar je 28 % manj kot leta 2015.

Glede na leto 2015 so bili izpusti v Sloveniji leta 2025 nižji za 23 %, medtem ko bi za doseganje indikativnega cilja morali biti nižji za 76 %. Indikativni cilj je bil določen na podlagi cilja za EU, zato iz primerjave ne moremo zaključiti, da Slovenija cilja ni dosegla, ampak lahko rečemo, da je bilo zmanjšanje izpustov F-plinov v Sloveniji nižje od cilja za EU. 

Podatki za leto 2025 še niso dokončni, saj ne vključujejo podatkov vseh zavezancev za poročanje, se pa ne bodo več bistveno spremenili, torej bodo zaključki ostali enaki.