[PO35] Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov
Ključno sporočilo
Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.
Definicija
Kazalnik izpusti TGP zaradi gozdnih požarov kaže potek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi gorenja biomase in drugih skladišč ogljika na gozdnih zemljiščih. V primeru, da gorijo vsa skladišča ogljika, govorimo o totalnem požaru. V kazalniku so upoštevani izpusti plinov, kot so CO2, N2O in CH4. Največkrat so gozdni požari posledica neznanih vzrokov, med pomembne dejavnike za nastanek gozdnih požarov pa štejemo tudi naravne vzroke (npr. strela), komunikacije (vlaki, električni vodi itd.), namerni požig in kmetijska opravila. Do spontanega vžiga suhega materiala v gozdu, kot je npr. listni opad, lahko pride v sušnih razmerah, veliki vročini in prisotnosti vetra. Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro.
Grafi
| Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov [kt CO2 ekv] | Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov leta 2005 [kt CO2 ekv] | |
|---|---|---|
| 2005 | 5,42 | |
| 2006 | ||
| 2007 | ||
| 2008 | ||
| 2009 | ||
| 2010 | 1,54 | |
| 2011 | 5,86 | |
| 2012 | 34,14 | |
| 2013 | 4,52 | |
| 2014 | 1,04 | |
| 2015 | 2,78 | |
| 2016 | 10,70 | |
| 2017 | 7,64 | |
| 2018 | 0,87 | |
| 2019 | 3,56 | |
| 2020 | 6,92 | |
| 2021 | 1,76 | |
| 2022 | 146,15 | |
| 2023 | 0,99 | |
| 2024 | 9,88 | |
| 2025 | ||
| 2026 | ||
| 2027 | ||
| 2028 | ||
| 2029 | ||
| 2030 |
Cilji
V zvezi z izpusti TGP, ki so posledica gozdnih požarov, v strateških dokumentih ni zaslediti posebnih kvantitativnih ciljev. V nekaterih dokumentih so zapisani le cilji glede doseganja vrednosti naložb za preventivno varstvo pred gozdnimi požari.
Komentar
Izpusti zaradi gozdnih požarov v Sloveniji nimajo pomembnejše vloge v nacionalni bilanci TGP. V obdobju 2010–2024 so v povprečju znašali približno 15,9 kt CO₂ ekvivalentov letno, kar predstavlja manj kot odstotek vseh izpustov v sektorju LULUCF. Največja požarna ogroženost je značilna za Kras in Primorsko, kjer na nekaterih območjih prevladujejo borovi gozdovi, močan veter, zlasti burja, pa lahko pomembno prispeva k širjenju požarov. Največji izpusti zaradi gozdnih požarov so bili zabeleženi v letih 1990, 1993, 1994, 1998, 2003, 2006, 2012 in 2022, ko je pogorelo najmanj 600 ha gozdnih površin, skupno pa kar 9.784 ha. Sanacija in obnova teh območij sta ključnega pomena, saj požari ne povzročijo le neposrednih izpustov, temveč tudi dolgoročnejše izgube ogljikovih zalog, zmanjšujejo sposobnost gozdov, da delujejo kot ponor ter povečujejo tveganje za erozijo tal in zmanjšujejo odpornost ekosistemov. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš in vročinskih valov se lahko v prihodnje, zlasti na Krasu, poveča nevarnost gozdnih požarov. To lahko pomeni večjo negotovost v emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalnik niso zastavljeni.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatki se zbirajo v okviru monitoringa izpustov toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), ki predstavlja enega od monitoringov stanja okolja. Gozdarski inštitut Slovenije ga izvaja na podlagi Zakona o varstvu okolja in Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Gozdarski inštitut Slovenije ter v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 in njihovo dopolnitvijo iz leta 2019.
Osnovne podatke o gozdnih požarih zbira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V podatkovno bazo so vključeni podatki o pogoreli površini, vzrokih nastanka, številu požarov, vremenskih pogojih itd. Ti podatki so podlaga za pripravo poročil o gozdnih požarih po Pravilniku o varstvu gozdov, ki se pripravljajo z računalniško aplikacijo in so dostopna na portalu Varstvo gozdov Slovenije (https://www.zdravgozd.si/).
Metodologija obdelave podatkov:
Za izračun kazalnika, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
- izpusti TGP zaradi gozdnih požarov:
- izpusti CO2 zaradi gozdnih požarov,
- izpusti CH4 zaradi gozdnih požarov,
- izpusti N2O zaradi gozdnih požarov.
Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov se izračunajo na podlagi podatkov o pogoreli površini, prizadetem skladišču ogljika (tj. mase goriva) in uporabe privzetih emisijskih faktorjev ter faktorja zgorevanja skladno s smernicami IPCC. Poleg izpustov TGP se ocenijo še plini, kot so ogljikov oksid (CO), dušikov oksid (NOX) in nemetanski hlapni ogljikovodiki (NMVOC), a te ne prištevamo k toplogrednim plinom.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov |
kt CO2 ekv |
2005 2010–2024 |
marca za predpreteklo leto |
enkrat letno |
3. 6. 2026 |
da |
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 1
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
- Zavod za gozdove Slovenije. 2024. Poročila o gozdnih požarih po Pravilniku o varstvu gozdov. V: Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Nikica Ogris (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije.
- Ogris N. 2024. Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije