KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2020 zmanjšali za 62%. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66%, ogljikovega oksida za 70%, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54% ter metana za 25%. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2020 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2020 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2020
Viri: 

VIR: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2022 (25. april 2022)

Prikaži podatke

NOx [indeks (1990 = 100)]

CO [indeks (1990 = 100)]

NMVOC [indeks (1990 = 100)]

CH4 [indeks (1990 = 100)]

predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

1991

92,52

95,18

96,19

96,22

94,25

1992

91,26

93,83

94,19

96,88

92,74

1993

97,60

99,47

95,02

92,55

96,99

1994

101,31

97,03

96,39

92,32

98,84

1995

100,38

97,21

96,42

93,46

98,44

1996

103,10

100,44

101,56

91,82

102,04

1997

103,84

92,02

96,47

92,49

99,24

1998

91,36

80,86

89,99

94,61

89,15

1999

81,43

74,80

85,76

94,79

81,90

2000

78,35

70,64

84,49

98,47

79,30

2001

79,29

74,45

85,35

98,69

80,69

2002

78,15

63,17

79,19

99,74

76,14

2003

73,75

63,66

78,37

98,47

73,81

2004

71,94

59,46

75,10

97,13

71,10

2005

73,39

62,82

74,06

97,15

72,01

2006

73,55

55,47

70,75

94,33

69,70

2007

71,80

57,37

70,67

95,09

69,16

2008

77,45

54,59

67,44

90,54

70,27

2009

64,58

49,00

62,09

86,98

61,27

2010

63,56

49,15

60,84

85,76

60,37

2011

62,49

48,05

57,03

85,44

58,36

2012

60,55

45,93

54,75

83,45

56,28

2013

56,90

45,71

53,43

81,15

54,01

2014

51,53

39,12

49,36

77,23

48,89

2015

46,69

41,70

49,82

79,63

47,17

2016

45,92

41,44

50,10

80,99

46,86

2017

45,30

39,66

49,36

79,13

45,99

2018

43,30

36,00

48,79

76,50

44,20

2019

39,00

33,30

47,30

75,99

41,15

2020

33,61

29,86

46,21

74,84

37,59

cilj 2010

59,74

61,37

Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2020
Viri: 

VIR: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2022 (25. april 2022)

Prikaži podatke

NOx [%]

NMVOC [%]

CO [%]

CH4 [%]

2020

43,10

13,38

42,04

1,48

Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2022 (25. april 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [%]

Raba goriv v industriji [%]

Cestni promet [%]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%]

Ubežni izpusti [%]

Industrijski procesi in raba topil [%]

Ostali promet [%]

Kmetijstvo [%]

Odpadki [%]

predhodniki ozona skupaj

6,14

9,29

20,64

22,02

1,97

17,03

9,16

13,18

0,58

NOx

13,28

14,05

37,74

10,97

0,00

0,39

14,06

9,40

0,10

NMVOC

0,50

5,74

6,21

19,72

4,20

38,08

5,39

19,53

0,63

CO

1,53

6,12

13,12

66,68

0,00

6,34

6,21

0

0,00

CH4

0,17

0,29

0,20

5,49

13,49

0

0

61,95

18,41

Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-27 države, 2020 [v kg/prebivalca] 
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020,  EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje; Eurostat, 2022 (6. oktober 2022)

Prikaži podatke

izpusti na prebivalca [kg/preb]

Estonija

52,03

Luksemburg

51,04

Irska

49,99

Češka

45,78

Litva

45,30

Finska

45,27

Latvija

44,89

Poljska

43,93

Grčija

42,63

Danska

41,15

Hrvaška

37,67

Avstrija

35,57

Slovaška

35,25

Portugalska

34,79

Slovenija

33,97

Nizozemska

33,69

EU27

33,43

Španija

31,68

Romunija

31,34

Bolgarija

31,15

Italija

30,58

Nemčija

30,40

Švedska

30,01

Francija

29,75

Madžarska

29,22

Belgija

26,88

Ciper

25,40

Malta

18,31


Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63%, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25%po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2020 največ prispevali dušikovi oksidi (43 %), sledi ogljikov oksid (42 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 13 %, prispevek metana pa je bil le 2 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 62 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (70 %). Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % in metana za 25 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2020 za 44 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 25 %. Prav tako so bile izpolnjene zaveze o zmanjšanju izpustov glede na vrednosti izpustov v letu 2005. Izpusti dušikovih oksidov so bili leta 2020 za 54 % nižji kot leta 2005, izpusti nematanskih hlapnih organskih snovi pa so bili nižji za 38 % glede na leto 2005.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2020  promet (30 %), sledijo raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (22 %), industrijski procesi in raba topil (17 %), kmetijstvo (13 %).

V letu 2020 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (52 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (67 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (62 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (38 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2020 se je Slovenija s 34 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 15. mesto med državami EU-27. Povprečje izpustov v članicah Evropske unije je bilo 33 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2020 zabeleženi v Estoniji (52 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (18 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

 


Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.
 

Podatki za Slovenijo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska agencija za okolje uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Podatkovni viri:

 

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

25. april 2022

da

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Državne evidence izpustov toplogrednih plinov

Centralno odložišče poročil (CDR).

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

25. april 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2020 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
 

Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni v opisu metodologije za podatke za Slovenijo.
 

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

 

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska agencija za okolje

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2020

 

2020

septembra za predpreteklo leto

 

letno

6. oktober 2022

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Evropska agencija za okolje

EEA Greenhouse gas data viewer,

 

2020

septembra za predpreteklo leto

 

letno

6. oktober 2022

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2020

julija za preteklo leto

letno

6. oktober 2022

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-27 poročajo Evropski komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2022 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2022
  2. Slovenia's National Inventory Report 2022, Agencija RS za okolje, april 2022
  3. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  4. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  5. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  6. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  7. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  8. Emissions of ozone precursors, Indicator Assessment, CSI 002, Published 27 Jun 2014, Evropska agencija za okolje, 2014
  9. Emissions of air pollutants from transport, TERM 0003, Indicator Assessment, published Dec 2019, Evropska agencija za okolje
  10. de Leeuw, F.A.A.M. (2002), supported by the European topic centre on air and climate change, under contract to the European Environment Agency, A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  11. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega