Kazalnik prikazuje gibanje učinkovitosti rabe energije v prometu, gospodinjstvih in industriji. Gibanje učinkovitosti je prikazano za vsak sektor ter tudi za skupno rabo končne energije brez storitvenega sektorja. Učinkovitost rabe energije je izračunana z indeksom ODEX, ki je bil razvit v sklopu EU projekta ODYSSEE-MURE.

V končni rabi energije promet predstavlja 46 %, industrija 27 % ter gospodinjstva 26 %. Vpogled v učinkovitost rabe energije v teh sektorjih daje dobro informacijo o vzrokih za gibanje rabe končne energije. Storitve v analizo niso vključene, zaradi pomanjkljivih podatkov.

Iz gibanja indeksa energetske učinkovitosti so v kazalniku izračunani tudi prihranki rabe energije po sektorjih, ki prikazujejo koliko energije je bilo prihranjeno zaradi učinkovitejše rabe energije glede na leto 2005. Prihranki se lahko tudi zmanjšajo, če se indeks energetske učinkovitosti poslabša.

Gibanje skupnega indeksa energetske učinkovitosti za rabo končne energije kaže, da se energetska učinkovitost v Sloveniji konstantno od leta 2005 izboljšuje. Leta 2024 je bila za 30 % boljša kot leta 2005. Najbolj se je energetska učinkovitost izboljšala v industriji, kjer je gibanje bolj podrobno opisano v kazalniku [PO37] Energetska učinkovitost v industriji, sledijo gospodinjstva, najmanj pa se je energetska učinkovitost izboljšala v prometu. 

Učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je izboljšala za 37 % v obdobju 2005–2024. Po posameznih namenih rabe je bilo izboljšanje učinkovitosti zelo različno, njihov vpliv na izboljšanje skupne učinkovitosti pa je odvisen od deleža v rabi energije v gospodinjstvih. Učinkovitost se je najbolj izboljšala pri razsvetljavi, kot posledica zamenjave sijalk, najprej z varčnimi, v zadnjih letih z LED, za 51 %. Učinkovitost ogrevanja, kjer se porabi največ energije, se je izboljšala za 41 %, kot posledica izvajanja ukrepov izboljšanja učinkovitosti stavb ter ogrevalnih sistemov. Sledijo veliki gospodinjski aparati z 32 % izboljšanjem učinkovitosti, kjer je bilo izboljšanje v veliki meri spodbujeno z uvedbo energijskih razredov ter minimalnih standardov. Učinkovitost kuhanja se je izboljšala za 23 %, zaradi povečanja deleža steklokeramičnih in indukcijskih kuhališč, priprave tople vode pa samo za 16 %, zaradi izboljšanja učinkovitosti naprav, ki se uporabljajo za ogrevanje in toplo vodo. Za ogrevanje se porabi 59 % energije v gospodinjstvih, sledi priprava tople vode s 17 %, nato veliki gospodinjski aparati, ki predstavljajo 6 %, kuhanje s 4 % ter razsvetljava z 1 %. Ostala raba električne energije, ki predstavlja 14 % ni upoštevana pri izračunu trenda učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih.

Učinkovitost rabe energije v prometu je bila ocenjena ob upoštevanju porabe goriva domačih vozil. Statistični urad rabo energije v prometu ocenjuje na podlagi podatka o prodani količini goriv v Sloveniji, ki ni enaka porabi domačih vozil. V Sloveniji namreč kupujejo gorivo tudi tuja vozila, poleg tega domača vozila lahko kupijo gorivo v tujini. Ocenjujemo, da domača težka tovorna vozila kupijo med 26 % in 40 % goriva, ki ga potrebujejo, v tujini oz. med 4 in 11 PJ. Nakup goriva v tujini ostalih vrst vozil zanemarimo, ker nimamo dovolj podatkov. Nakup goriva tujih vozil v Sloveniji se po ocenah v obdobju 2005–2024 giblje med 8,5 PJ in 22 PJ. Ocena porabe domačih vozil je bila narejena z modelom COPERT, ki se uporablja za izračun evidenc izpustov za sektor promet. Model to omogoča na podlagi podatkov o domačem voznem parku (število vozil in letni prevoženi km). V cestnem prometu se je leta 2005, ob upoštevanje celotne prodane količine goriv, porabilo 59,4 PJ, leta 2024 pa 79,8 PJ, poraba samo domačih vozil pa se je povečala z 51,2 PJ leta 2005 na 73,7 PJ leta 2024.

Učinkovitost rabe energije na podlagi podatkov za domača vozila se je izboljšala za 12 %. Glavnino energije porabijo avtomobili, približno dve tretjini, sledijo tovorna vozila (lahka in težka) s 30 %, preostanek pa večinoma avtobusi. Učinkovitost avtomobilov se je izboljšala za 15 %, tovornih vozil pa za 4 %. Učinkovitost avtobusov se je poslabšala za 6 %. Učinkovitost avtomobilov je ocenjena kot kvocient porabe goriva in prevožene razdalje. Majhno izboljšanje učinkovitost pri avtomobilih je posledica kompenzacije tehničnih izboljšav s povečevanjem avtomobilov in večanjem njihove zmogljivosti. Pri tovornih vozilih je na izboljšanje učinkovitosti poleg tehničnih izboljšav dodatno vplival še faktor zasedenosti, saj so v imenovalcu tonski kilometri. Izboljšanje skupne učinkovitosti v prometu je bilo premajhno, da bi kompenziralo rast prometne aktivnosti, zato se je raba energije, kot je prikazano zgoraj, močno povečala.

Skupni prihranki zaradi povečanja učinkovitosti rabe energije so leta 2024, glede na leto 2005, znašali 1.724 ktoe. Največ je k njim prispevala industrija z 880 ktoe, gospodinjstva so prispevala 606 ktoe, promet pa samo 238 ktoe. Prihranki v prometu se od leta 2011 zelo počasi povečujejo, kar nakazuje na to, da je izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v tem sektorju izrazito prepočasno. Prihranki energije leta 2024 predstavljajo 44 % dejanske rabe končne energije.

Če primerjamo razvoj indeksov učinkovitosti po sektorjih do leta 2024 glede na leto 2017 s projekcijami do leta 2025 glede na leto 2017, vidimo, da je bil dejanski razvoj boljši od predvidenega v projekcijah v industriji, kar verjetno lahko v določeni meri pripišemo opuščanju proizvodnje primarnega aluminija in tudi težki situaciji v drugih energetsko intenzivnih panogah zaradi visokih cen energentov, slabši pa v prometu, kjer sicer do leta 2025 v projekcijah ni bilo predvidenih bistvenih izboljšav učinkovitosti (zaostanek 3 odstotne točke) in predvsem v gospodinjstvih, kjer je zaostanek skoraj 8 odstotnih točk.