Ključni cilj kazalnika emisijske produktivnosti je spremljanje okoljske učinkovitosti gospodarstva. Izboljšanje emisijske produktivnosti pomeni dvojni izziv: obvladovanje podnebnih sprememb ob vzporednem gospodarskem razvoju. Emisijska produktivnost se izračuna kot količnik med bruto domačim proizvodom v stalnih cenah in vsemi izpusti toplogrednih plinov, povzročenimi z izvajanjem gospodarske dejavnosti in rabo energije v gospodinjstvih. Pri tem izpusti TGP in ponori CO₂, ki izhajajo iz rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi, niso vključeni.

Izpusti TGP so od začetka devetdesetih let do leta 2008 postopno naraščali; v tem obdobju se je produktivnost rabe ogljika izboljševala na račun ugodnih gospodarskih gibanj. Znatno izboljšanje v letih 2006 in 2007 je bilo posledica hitre rasti gospodarske aktivnosti (BDP) ob zmerni rasti izpustov TGP (v povprečju se je BDP v teh letih povečal za več kot 6 %, rast izpustov pa je bila manjša kot 1 %).

V obdobju po letu 2008 se je produktivnost rabe ogljika še vedno izboljševala, kljub krčenju gospodarske aktivnosti, vendar je bilo izboljšanje kazalnika veliko počasnejše. Do večjega povečanja je prišlo v letih 2013 in 2014, kar je bilo deloma posledica zmanjšanja izpustov (mila zima, manjše obratovanje termoelektrarn). Izjemoma je prišlo v letu 2016 do manjšega zmanjšanja emisijske produktivnosti.

V letu 2024 beležimo padec emisijske produktivnosti in je dosegla vrednost 3,09 €₂₀₁₀/kg CO₂, kar je za 2,3 % manj kot v predhodnem letu. K temu sta prispevala tako povečanje stalnih cen za 1,7 %, kot tudi povečanje izpustov TGP, ki so bili za 4,1 % višji kot leta 2023. V primerjavi z letom 2014, ko je prvič prišlo do večjega povečanja, se je emisijska produktivnost leta 2023 povečala za 43,8 %. Preliminarni podatki kažejo, da se bo emisijska produktivnost v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 izboljšala za 13 %. Ocena temelji na 11-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (TGP), pri čemer se lahko končna vrednost zaradi ocenjene narave podatkov o izpustih še spremeni.

V letu 2024 je emisijska produktivnost EU-27 znašala 4,43 €₂₀₁₀/kg CO₂, kar je za 43,4 % več kot v Sloveniji. Čeprav ciljna vrednost za kazalnik ni zastavljena, Slovenija zasleduje raven EU. Ključno ostaja izboljševanje emisijske produktivnosti, s čimer se zagotavlja razklop med gospodarsko rastjo (rast BDP) in izpusti TGP ter spodbuja trajnostna rast ob hkratnemu zmanjšanju izpustov TGP.

Tabela 2:    Emisijska produktivnost v Sloveniji leta 2005 in v obdobju 2015−2024

Ker je kazalnik emisijske produktivnosti izračunan z BDP v stalnih cenah, ki ne upoštevajo razlik med državami, je za primerjavo z EU bolj primeren kazalnik na podlagi standarda kupne moči (SKM oz. PPS). Slednji upošteva različne cenovne ravni med državami (npr. v Sloveniji so cene in plače nižje kot v Nemčiji) in odraža dejansko gospodarsko vrednost na enoto izpustov. S tem namenom v nadaljevanju vključujemo tudi kazalnik na podlagi standardna kupne moči (SKM oz. PPS).

Emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči

V okviru Strategije razvoja Slovenije 2030 je določen kazalnik emisijska produktivnost, pri katerem se leta 2030 zasleduje vrednost povprečja EU-27. Kazalnik emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči se od kazalnika [PO22] nekoliko razlikuje:

• namesto BDP v stalnih cenah za primerjavo uporablja BDP v standardih kupne moči;
• zajema tudi izpuste iz mednarodnega letalstva, ki sicer niso vključeni v ciljne izpuste TGP pogodbenic Pariškega sporazuma.

Vsak od kazalnikov ima svoje prednosti. Kazalnik [PO22] je lažje primerljiv z OECD metodologijo, ki uporablja BDP v stalnih cenah[5]. Poleg tega je kazalnik [PO22] z BDP v stalnih cenah uporaben v analizah scenarijev in projekcijah, saj omogoča lažje preverjanje doseganja ciljev. Primerjava na podlagi BDP v standardih kupne moči pa omogoča bolj pošteno mednarodno primerjavo, saj odpravlja razlike v cenovnih ravneh med državami. S tem bolje odraža dejansko gospodarsko moč in učinkovitost pri ustvarjanju dodane vrednosti na enoto izpustov, ne glede na to, ali so cene in plače v posamezni državi nižje ali višje. Tak pristop zato deloma izenačuje razlike, ki izvirajo iz različnih gospodarskih struktur in cenovnih ravni, ter omogoča realnejšo primerjavo emisijske produktivnosti med državami v posameznem letu.

Smiselno je spremljati oba kazalnika, prvega zaradi primerljivosti z mednarodno objavljenimi kazalniki, drugega pa zaradi cilja Strategije razvoja Slovenije 2030. Zaradi uporabe različnih metodologij, je torej smiselno ločeno spremljanje obeh različic kazalnika emisijske produktivnosti.

Analiza obeh kazalnikov v letu 2024 kaže na poslabšanje, tudi emisijska produktivnost Slovenije, merjena z upoštevanjem standarda kupne moči, se je v tem letu poslabšala.

[4]    Preliminarna ocena

[5]    Kazalnik emisijska produktivnost (EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv.) spremlja tudi SURS: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2775201S.PX.