Kazalnik delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v industriji opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote^[1], in sicer skupno v industriji ter ločeno za industrijo ETS in neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalnika omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji.

[1]    Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (EU-ETS).

Industrija skupno

V industriji je delež OVE leta 2024 predstavljal 10,7 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1-odstotnih točk. Letna indikativna vrednost za leto 2024 tako ni bila dosežena. Glede na leto 2023 se je delež OVE zmanjšal za eno odstotno točko, predvsem zaradi 9,3 % zmanjšanja rabe OVE. Skupna raba goriv v industriji se je celo zmanjšala, in sicer za 1 %. V obdobju 2015–2024 se je delež OVE v rabi goriv povečal le malenkostno, za 1,9 %. Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote se pri tem skoraj ni zmanjšala, medtem ko se je raba OVE zmanjšala za 1,9 %.

V skupni rabi goriv v industriji se je glede na leto 2023 povečala le poraba zemeljskega plina, za 5 %. Zmanjšale so se poraba UNP, za 17 %, odpadkov, za 9 %, tekočih goriv, za 9 %, premoga, za 9 %, in lesa in lesnih odpadkov za 9 %. Absolutno gledano je do največjega povečanja rabe, za 721 TJ, prišlo pri zemeljskem plinu, ki v strukturi energentov tudi leta 2024 ponovno predstavlja največji, tokrat 64-odstotni delež (leto prej 61-odstotni delež). Največ rabe OVE v industriji je leta 2024 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (54 %) ter proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (21 %). Glede na predhodno leto je prišlo do največjega absolutnega povečanja rabe OVE v lesnopredelovalni industriji, in sicer za 200.996 TJ.

Industrija ETS

Delež OVE se je v industriji, ki je vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija ETS), občutno zmanjšal. Leta 2024 je delež znašal 0,8 % in se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 0,7-odstotne točke. Delež je bil za 13-odstotnih točk pod letno indikativno vrednostjo s čimer indikativni cilj za leto 2024 ni bil dosežen. Pri tem se je raba goriv glede na leto 2023 povečala le za 4,5 %, medtem ko se je raba OVE zmanjšala za 46,6 %. Da bo Slovenija do leta 2030 dosegla skupni cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE bistveno povečati predvsem v podjetjih, ki so vključena v shemo EU-ETS. Glede na leto 2015 se je delež OVE v industriji ETS zmanjšal za 2,8-odstotne točke, ob tem, da se je raba energentov povečala za 1,6 %, raba OVE pa zmanjšala za kar 78 %.

V skupni rabi goriv v industriji ETS se je glede na leto prej najbolj povečala poraba zemeljskega plina, za 11 %. Raba ostalih energentov se je zmanjšala, UNP, za 94 %, premoga, za 47 %, lesa in lesnih odpadkov, za 47%, odpadkov, za 9 %, in tekočih goriv, za 3 %. Absolutno gledano je do največjega povečanja rabe, za 1.123 TJ, prišlo pri zemeljskem plinu, ki je v strukturi energentov leta 2024 predstavljal 74-odstotni delež (leto prej 70 %).

Les in lesni odpadki so bili v industriji ETS kot gorivo v uporabi v panogah C17 (Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja).

Industrija neETS

V industriji, ki ni vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija neETS), je delež OVE leta 2024 predstavljal 24,6 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, s čimer je bil za 2,1-odstotnih točk nad letno indikativno ciljno vrednostjo. Indikativni cilj za leto 2024 je bil dosežen. Glede na leto 2023 se je delež OVE povečal za 1,4-odstotne točke, in sicer predvsem na račun zmanjšanja rabe končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, ki je bila v letu 2024 nižja za 7,8 %.

Od leta 2010 se je delež OVE povečal za 40,5 %, pri čemer se je skupna raba energentov povečala le za 3,7 %, raba OVE pa za 45,7 %. Glede na leto 2015 se je raba energentov v industriji neETS zmanjšala za 2,2 %, raba OVE pa povečala za 15,3 %, kar je v obdobju 2015–2024 povzročilo povečanja deleža OVE za 3,7-odstotnih točk. Največji delež je bil s 24,6 % dosežen leta 2024.

V skupni rabi goriv v industriji neETS je glede na leto 2023 prišlo do zmanjšanja rabe vseh goriv in sicer UNP, za 14 %, tekočih goriv, za 9 %, zemeljskega plina, za 7 %, lesa in lesnih odpadkov, za 6 %, in odpadkov, za 5 %. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 401 TJ, prišlo pri zemeljskemu plinu, ki je leta 2024 z 49 % predstavljal največji delež v strukturi energentov.

Največ rabe OVE je v industriji neETS odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (56,6 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (22,3 %), proizvodnjo živil (2,7 %) in proizvodnjo pohištva (1,7 %). Glede na predhodno leto je prišlo do največjega absolutnega povečanja rabe OVE v lesnopredelovalni industriji, in sicer za 200.996 TJ.