Kazalnik delež oskrbe s toploto iz energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO) prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizvedene iz sistemov DO, ki so energetsko učinkoviti v skladu s 50. členom Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE)[1]. Ta določa, da so sistemi DO energetsko učinkoviti takrat, kadar je na letni ravni: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije (OVE), (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ali (iv) vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej. Kazalnik je definiran kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO.

V okviru kazalnika spremljamo tudi delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote (OT) v vseh sistemih DO, ki prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizveden iz OVE ali pridobljen iz odvečne toplote v vseh sistemih DO. Delež kaže, s kakšno hitrostjo poteka preobrazba sistemov DO za prehod v nizkoogljično družbo. Večji delež pomeni tudi manjše izpuste TGP in je zato pomemben tako z vidika doseganja ciljev na področju rabe OVE kot tudi na področju izpustov TGP. Delež je definiran kot razmerje med proizvedeno toploto iz OVE in OT in vso toploto, proizvedeno v sistemih DO.

[1]        Uradni list RS, št. 158/20

Leta 2024 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih DO proizvedenih 83,1 % vse toplote v sistemih DO. Glede na prejšnje leto se je delež zmanjšal za 4,5 odstotne točke, glede na leto 2016 pa za 0,8 odstotne točke. V opazovanem obdobju 2016–2024 je delež nihal v razponu med 81 in 88 %.

V strukturi proizvedene toplote so tudi leta 2024 največ, 45,5 %, prispevale enote SPTE na fosilna goriva. Glede na leto 2016 se je njihov delež zmanjšal za 27,7 odstotne točke. V istem obdobju se je najbolj povečal delež toplote, proizvedene v kotlih na zemeljski plin in druge fosilne vire[1], in sicer za 23,0 odstotne točke, delež toplote iz lesne biomase in SPTE na OVE pa za 4,0 odstotne točke. Delež odvečne toplote ostaja nizek in je leta 2024 znašal 0,4 %. Z vidika doseganja ciljev na področju OVE in prehoda v nizkoogljično družbo bi bilo smiselno čim več toplote iz SPTE na fosilna goriva nadomestiti s toploto iz OVE ali odvečno toploto. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je leta 2024 znašal 20,5 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke, glede na leto 2016 pa se je povečal za 4,8 odstotne točke. Med letnimi indikativnimi vrednostmi iz NEPN 2024 je bila dosežena le najnižja, ki izhaja iz scenarija 25-odstotnega deleža do leta 2030. Največji delež toplote iz OVE so leta 2024 prispevali kotli na lesno biomaso z 10,3 % vse proizvedene toplote v sistemih DO, sledili pa so sistemi SPTE na OVE z 9,2 %.

[1]     Povečanje je predvsem posledica energetske krize in težav pri oskrbi z zemeljskim plinom.