Leta 2025 je bil na izbranih območjih Slovenije (upravne enote Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje) delež bolnišničnih sprejemov zaradi astme največji pri otrocih, starih od 5 do 9 let (12 sprejemov), medtem ko je v obdobju 2020–2024 po stopnji bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopala občina Kostel. Čeprav je bil leta 2019 delež prebivalcev, starih 15 let ali več, ki so poročali o astmi, v Sloveniji nižji od povprečja EU (4,8 % v primerjavi s 5,7 %), astma v Sloveniji ostaja pomemben zdravstveni problem pri otrocih.
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti.
Kazalec prikazuje starostno standardizirano stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 19 let, na 1.000 prebivalcev te starostne skupine po občinah. Starostna standardizacija omogoča primerjavo občin z različno starostno strukturo prebivalstva. Ker podatki zajemajo le primere, ki zahtevajo bolnišnično obravnavo, kazalec ne odraža dejanske razširjenosti astme med otroki in mladostniki.
Kazalec prikazuje tudi delež bolnišničnih sprejemov zaradi astme med vsemi sprejemi otrok v treh starostnih skupinah (0–4, 5–9 in 10–14 let) za izbrana območja Slovenije (UE Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje). Vključuje tudi mednarodno primerjavo deleža oseb, ki poročajo o astmi, v izbranih evropskih državah.
NIJZb (2026)
| povprečje 2020-2024 [Stopnja na 1.000 otrok in mladostnikov] | |
|---|---|
| SLOVENIJA | 0,39 |
| Ajdovščina | 0,10 |
| Beltinci | 0 |
| Bled | 0,28 |
| Bohinj | 0 |
| Borovnica | 0,17 |
| Bovec | 0,80 |
| Brda | 0,19 |
| Brezovica | 0,80 |
| Brežice | 0,44 |
| Tišina | 1,06 |
| Celje | 0,36 |
| Cerklje na Gorenjskem | 0,60 |
| Cerknica | 0,40 |
| Cerkno | 0,25 |
| Črenšovci | 0,35 |
| Črna na Koroškem | 0 |
| Črnomelj | 0,31 |
| Destrnik | 0,49 |
| Divača | 0,43 |
| Dobrepolje | 0 |
| Dobrova - Polhov Gradec | 1,69 |
| Dol pri Ljubljani | 0,48 |
| Domžale | 0,23 |
| Dornava | 0,36 |
| Dravograd | 0,47 |
| Duplek | 0,12 |
| Gorenja vas - Poljane | 0,28 |
| Gorišnica | 0,23 |
| Gornja Radgona | 0,37 |
| Gornji Grad | 1,22 |
| Gornji Petrovci | 0,66 |
| Grosuplje | 0,28 |
| Šalovci | 1,13 |
| Hrastnik | 0,26 |
| Hrpelje - Kozina | 0 |
| Idrija | 0,25 |
| Ig | 0,21 |
| Ilirska Bistrica | 0,62 |
| Ivančna Gorica | 0,58 |
| Izola/Isola | 0,43 |
| Jesenice | 0,35 |
| Juršinci | 0,32 |
| Kamnik | 0,45 |
| Kanal | 0,35 |
| Kidričevo | 0,33 |
| Kobarid | 0 |
| Kobilje | 0 |
| Kočevje | 0,42 |
| Komen | 0 |
| Koper/Capodistria | 0,49 |
| Kozje | 0,33 |
| Kranj | 0,52 |
| Kranjska Gora | 0,62 |
| Krško | 0,25 |
| Kungota | 0,36 |
| Kuzma | 0,57 |
| Laško | 0,24 |
| Lenart | 0,36 |
| Lendava/Lendva | 0,13 |
| Litija | 0,32 |
| Ljubljana | 0,54 |
| Ljubno | 1,54 |
| Ljutomer | 0,10 |
| Logatec | 0,63 |
| Loška dolina | 0,77 |
| Loški Potok | 0,54 |
| Luče | 0,66 |
| Lukovica | 0,79 |
| Majšperk | 0 |
| Maribor | 0,36 |
| Medvode | 0,61 |
| Mengeš | 0,24 |
| Metlika | 0,48 |
| Mežica | 1,44 |
| Miren - Kostanjevica | 0,58 |
| Mislinja | 0,43 |
| Moravče | 0,13 |
| Moravske Toplice | 0,39 |
| Mozirje | 0,44 |
| Murska Sobota | 0,59 |
| Muta | 0,27 |
| Naklo | 0,13 |
| Nazarje | 0,37 |
| Nova Gorica | 0,13 |
| Novo mesto | 0,24 |
| Odranci | 0 |
| Ormož | 0,10 |
| Osilnica | 0 |
| Pesnica | 0,43 |
| Piran/Pirano | 0,46 |
| Pivka | 0,16 |
| Podčetrtek | 0,24 |
| Podvelka | 0,51 |
| Postojna | 0,58 |
| Preddvor | 0,41 |
| Ptuj | 0,12 |
| Puconci | 0,16 |
| Rače - Fram | 0,14 |
| Radeče | 0,24 |
| Radenci | 0,22 |
| Radlje ob Dravi | 0,14 |
| Radovljica | 0,31 |
| Ravne na Koroškem | 0,49 |
| Ribnica | 0,19 |
| Rogašovci | 0 |
| Rogaška Slatina | 0,27 |
| Rogatec | 0 |
| Ruše | 0 |
| Semič | 0 |
| Sevnica | 0,17 |
| Sežana | 0,40 |
| Slovenj Gradec | 0,51 |
| Slovenska Bistrica | 0,40 |
| Slovenske Konjice | 0,29 |
| Starše | 0 |
| Sveti Jurij ob Ščavnici | 0 |
| Šenčur | 0,69 |
| Šentilj | 0,24 |
| Šentjernej | 0,67 |
| Šentjur | 0,48 |
| Škocjan | 0,19 |
| Škofja Loka | 0,43 |
| Škofljica | 0,63 |
| Šmarje pri Jelšah | 0,09 |
| Šmartno ob Paki | 0,81 |
| Šoštanj | 0 |
| Štore | 1,44 |
| Tolmin | 0,47 |
| Trbovlje | 0,73 |
| Trebnje | 0,13 |
| Tržič | 0,35 |
| Turnišče | 0 |
| Velenje | 0,59 |
| Velike Lašče | 0,19 |
| Videm | 0 |
| Vipava | 0,12 |
| Vitanje | 0 |
| Vodice | 0 |
| Vojnik | 0,33 |
| Vrhnika | 0,39 |
| Vuzenica | 0,44 |
| Zagorje ob Savi | 0,20 |
| Zavrč | 0 |
| Zreče | 0,31 |
| Železniki | 0,68 |
| Žiri | 0,88 |
| Benedikt | 0,34 |
| Bistrica ob Sotli | 0,83 |
| Bloke | 0 |
| Braslovče | 0,52 |
| Cankova | 0,72 |
| Cerkvenjak | 0 |
| Dobje | 0 |
| Dobrna | 0 |
| Dobrovnik/Dobronak | 0 |
| Dolenjske Toplice | 0 |
| Grad | 0 |
| Hajdina | 0,48 |
| Hoče - Slivnica | 0 |
| Hodoš/Hodos | 0 |
| Horjul | 1,43 |
| Jezersko | 0 |
| Komenda | 0 |
| Kostel | 14,28 |
| Križevci | 0,32 |
| Lovrenc na Pohorju | 0,77 |
| Markovci | 0,50 |
| Miklavž na Dravskem polju | 0,62 |
| Mirna Peč | 0 |
| Oplotnica | 0 |
| Podlehnik | 0 |
| Polzela | 0,27 |
| Prebold | 0,67 |
| Prevalje | 0,64 |
| Razkrižje | 0 |
| Ribnica na Pohorju | 0 |
| Selnica ob Dravi | 0,73 |
| Sodražica | 0,70 |
| Solčava | 0 |
| Sveta Ana | 0 |
| Sveti Andraž v Slov. goricah | 0 |
| Šempeter - Vrtojba | 0,61 |
| Tabor | 0 |
| Trnovska vas | 0,48 |
| Trzin | 0,21 |
| Velika Polana | 0 |
| Veržej | 0,85 |
| Vransko | 0 |
| Žalec | 0,46 |
| Žetale | 0 |
| Žirovnica | 0,41 |
| Žužemberk | 0 |
| Šmartno pri Litiji | 1,10 |
| Apače | 0,27 |
| Cirkulane | 0 |
| Kostanjevica na Krki | 0 |
| Makole | 0 |
| Mokronog - Trebelno | 0 |
| Poljčane | 0,30 |
| Renče - Vogrsko | 0,25 |
| Središče ob Dravi | 0,45 |
| Straža | 0 |
| Sveta Trojica v Slov. goricah | 0,58 |
| Sveti Tomaž | 0 |
| Šmarješke Toplice | 0 |
| Gorje | 0 |
| Log - Dragomer | 0,25 |
| Rečica ob Savinji | 0 |
| Sveti Jurij v Slov. goricah | 0 |
| Šentrupert | 0 |
| Mirna | 0 |
| Ankaran | 0 |
NIJZa, 2026
| Ljubljana [št. sprejemov - astma] | Maribor [št. sprejemov - astma] | Celje [št. sprejemov - astma] | Trbovlje [št. sprejemov - astma] | Zagorje ob Savi [št. sprejemov - astma] | Ljubljana [št. vseh sprejemov] | Maribor [št. vseh sprejemov] | Celje [št. vseh sprejemov] | Trbovlje [št. vseh sprejemov] | Zagorje ob Savi [št. vseh sprejemov] | Ljubljana [%] | Maribor [%] | Celje [%] | Trbovlje [%] | Zagorje ob Savi [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 do 4 leta | 2 | 1 | 2 | 0 | 0 | 1983 | 812 | 395 | 151 | 175 | 0,10 | 0,12 | 0,51 | 0 | 0 |
| 5 do 9 let | 4 | 2 | 6 | 0 | 0 | 950 | 432 | 206 | 68 | 69 | 0,42 | 0,46 | 2,91 | 0 | 0 |
| 10 do 14 let | 2 | 0 | 2 | 1 | 0 | 993 | 456 | 152 | 51 | 47 | 0,20 | 0 | 1,32 | 1,96 | 0 |
Eurostat (2021)
| Izbrane evropske države | Delež populacije v letu 2019 [%] |
|---|---|
| EU27 | 5,7 |
| EU28 | n/a |
| Belgija | 5,8 |
| Bolgarija | 2,2 |
| Češka | 4,6 |
| Danska | 7,2 |
| Nemčija | 8 |
| Estonija | 4,1 |
| Irska | 7,3 |
| Grčija | 3,3 |
| Španija | 4,1 |
| Francija | 7,8 |
| Hrvaška | 4,8 |
| Italija | 4,6 |
| Ciper | 4 |
| Latvija | 3,8 |
| Litva | 2,8 |
| Luksemburg | 6 |
| Madžarska | 5 |
| Malta | 6 |
| Nizozemska | 6,4 |
| Avstrija | 4,3 |
| Poljska | 4,1 |
| Portugalska | 6,1 |
| Romunija | 1,5 |
| Slovenija | 4,8 |
| Slovaška | 4 |
| Finska | 9,4 |
| Švedska | 7,5 |
| Norveška | 7,9 |
| VB | n/a |
| Islandija | n/a |
Pojavnost astme pri otrocih je med drugim povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku, zato je pomemben širši okvir politik EU za varovanje zdravja pred okoljskimi tveganji. Osmi okoljski akcijski program EU do leta 2030 in Evropski zeleni dogovor spodbujata prehod na trajnostno, podnebno nevtralno gospodarstvo ter varovanje zdravja. Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo določa standarde kakovosti zraka, Direktiva (EU) 2016/2284 (NEC) pa nacionalne obveznosti zmanjševanja emisij onesnaževal. Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje si prizadeva do leta 2050 zmanjšati onesnaženost zraka, vode in tal na raven, ki ne škoduje zdravju ljudi in okolju. Z vidika obvladovanja astme je pomemben tudi program EU za zdravje (EU4Health), ki podpira ukrepe za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi dihal.
Ukrepi za zmanjšanje števila otrok, obolelih zaradi astme in alergijskih bolezni, morajo biti usmerjeni na dve ravni. Prva je preprečevanje izpostavljenosti otrok dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo nastanek astme in alergijskih bolezni, drugi pa odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročijo poslabšanje že obstoječe bolezni (astme in alergijskih bolezni).
Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo astmo in alergijske bolezni, zlasti pa zaradi onesnaženega zraka, je pomembno, da ohranjamo zunanji in notranji zrak čim bolj čist. Onesnaženost zraka z delci, ozonom in dušikovimi oksidi lahko prispeva k razvoju astme ali poslabšanju njenih simptomov.
Po podatkih NIJZ je bila v obdobju 2020–2024 najvišja starostno standardizirana stopnja bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih 0–19 let, zabeležena v občini Kostel (14,28 na 1.000 prebivalcev), medtem ko je za Slovenijo znašala 0,39 na 1.000 prebivalcev (NIJZ, 2026a; NIJZ, 2026b). Pri interpretaciji podatka za Kostel je potrebna previdnost, saj je zaradi majhnega števila primerov njegova zanesljivost omejena. Visoka vrednost zato sama po sebi ne dokazuje večje razširjenosti astme ali večje okoljske obremenjenosti prebivalcev občine.
Podatki NIJZ za leto 2025 za izbrane upravne enote, na območjih katerih poteka redni monitoring kakovosti zunanjega zraka (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi), kažejo, da je bilo največ bolnišničnih sprejemov otrok zaradi astme v Celju (10), sledili sta Ljubljana (8) in Maribor (3), v Trbovljah pa je bil zabeležen en sprejem. Delež bolnišničnih sprejemov zaradi astme med vsemi bolnišničnimi sprejemi v posamezni starostni skupini je znašal 0,14 % pri otrocih, starih 0–4 leta, 0,7 % pri otrocih, starih 5–9 let, in 0,3 % pri otrocih, starih 10–14 let. Najvišji delež je bil zabeležen v starostni skupini 5–9 let (NIJZ, 2026a). Podatki se nanašajo le na izbrane upravne enote, zato ne predstavljajo stanja v celotni Sloveniji.
Po podatkih Eurostata je leta 2019 o astmi poročalo 4,8 % prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, kar je manj od povprečja EU (5,7 %). Med prikazanimi državami je bil največji delež na Finskem (9,4 %), sledile so Nemčija (8 %), Norveška (7,9 %) in Francija (7,8 %) (Eurostat, 2021). Ti podatki se nanašajo na odraslo populacijo in na samoocenjeno prisotnost astme, zato niso neposredno primerljivi s kazalnikom bolnišničnih obravnav otrok.
Na pojav in poslabšanje astme pri otrocih vplivajo tudi okoljski dejavniki. Pomembna je zlasti izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi cestnega prometa, delcem PM₂,₅ in PM₁₀ ter dušikovemu dioksidu. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom lahko prispeva k razvoju astme, kratkotrajna izpostavljenost pa sproži ali poslabša simptome. Tudi ozon in cvetni prah lahko povečata tveganje za poslabšanje bolezni, zlasti pri otrocih z alergijami (Guarnieri in Balmes, 2014; Benčin et al., 2025). Raziskave opozarjajo na večje tveganje pri otrocih, ki živijo v bližini prometnih cest, vendar teh ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na razlike v bolnišničnih obravnavah med slovenskimi občinami brez dodatnih podatkov o izpostavljenosti in drugih dejavnikih (McConnell R et al., 2006).
K obremenitvam dihal lahko prispevajo tudi dejavniki notranjega okolja, zlasti tobačni dim, vlaga in plesen ter alergeni, kot so pršice. Pomembna sta tudi ustrezno prezračevanje in zmanjševanje izpostavljenosti onesnaževalom, ki nastajajo pri kuhanju in uporabi čistil. Izpostavljenost tem dejavnikom lahko pri otrocih z astmo sproži simptome ali poslabša potek bolezni (Soto-Ramirez, 2013).
Ustrezno zdravljenje astme in zmanjševanje izpostavljenosti dejavnikom tveganja sta pomembna za preprečevanje poslabšanj bolezni. Boljša kakovost zunanjega in notranjega zraka lahko prispeva k boljšemu obvladovanju astme pri otrocih.
Cilji so povzeti po:
Osmi okoljski akcijski program EU do leta 2030, Evropski zeleni dogovor, Direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni kot povprečje 2020–2024 bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih, starih od 0 do 19 let, po občinah oziroma za leto 2025 za sprejeme otrok glede na starost (0–4 let, 5–9 let, 10–14 let) v bolnišnico zaradi astme, za kraje, kjer poteka redni monitoring kakovosti zunanjega zraka (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi). Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 19 let, je standardizirana stopnja bolnišničnih obravnav zaradi astme in je razmerje med številom bolnišničnih obravnav z glavno odpustno diagnozo astme pri osebah, mlajših od 20 let, v opazovanem koledarskem letu in številom prebivalcev, starih od 0 do vključno 19 let, sredi istega leta, pomnoženo s 1.000. Izračun je narejen za vsako občino ločeno. Za starostno standardizacijo je uporabljena neposredna metoda, pri kateri je standardna populacija slovensko prebivalstvo iz leta 2014. Podatki so prikazani kot povprečje petih zaporednih let (2020–2024).
Pri deležu sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine gre za razmerje med številom sprejemov otrok zaradi astme in številom vseh sprejemov otrok v bolnišnično obravnavo glede na določeno starost, v izbranih upravnih enotah, pomnoženo s 100.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota
|
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih starih med 0 in 19 let (na 1.000) po občinah | Stopnja na število prebivalcev | NIJZ, 2026b; Zdravje v občini, 2026 | 2020-2024 | spomladi tekočega leta za petletno obdobje, zaključeno dve leti pred objavo | Letno | 21.8.2026 | da |
| Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine | % |
NIJZ, 2026a
|
2025 | jeseni tekočega leta za preteklo leto | Letno | 7.9.2026 | da |
Opredelitev kazalca
Relevantnost kazalca: 1, 2, 3
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
Točnost uporabljenih podatkov: 2
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki izvirajo iz Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS), ki jo Eurostat izvaja periodično. Prikazani so podatki iz leta 2019.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Odrasle osebe, ki poročajo o kronični bolezni (astma), glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Prikazane so izbrane evropske države.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
|
Delež ljudi z astmo, izbrane evropske države |
% |
2019 |
po zaključku posameznega vala ankete; čas objave je odvisen od obdelave in posredovanja podatkov. |
Praviloma vsakih pet let |
13.10.2021
|